Vprašanje 3: Predaja je lažja, za mene. Želim se zavzemati za to pot.

Odgovor: Po katerikoli poti greš, se boš moral izgubiti v Enem. Predaja je popolna le, ko posežeš po stopnji 'Ti si vse' in 'Naj se zgodi tvoja volja'.

To stanje ni drugačno od jnane. V sohamu je dvaita. V predaji je advaita. V Resničnosti ni ne dvaite, ne advaite, vendar pa To, kar je, je. Predaja se pojavlja kot enostavna, ker si mnogi ljudje predstavljajo, da ko izgovorijo s svojimi ustnicami 'Predajam se' in preložijo svoja premena na Gospoda, da so takrat lahko svobodni in počnejo, kar se jim zazdi. Vendar pa je dejstvo, da ko se predaš, da več ni tistega, kar ti je všeč in kar ti ni všeč in da bo tvoja volja morala postati popolnoma neobstajajoča, Gospodova Volja prevzame njen prostor. Takšna smrt ega ni nič drugačna od jnane. Torej, po katerikoli poti že boš morda šel, moraš priti do jnane ali enosti.

- iz 'Dan za dnem z Bhagavanom' 2-1-46 Popoldan

Vsakdo, ki išče srečo je zaveden v mišljenje, da je bolečina povezana z užitki in srečo. Takšna sreča je prehodna. Njegova napačno razumeljena aktivnost, mu da kratko trajajoč užitek. Bolečina in užitek se izmenjujeta drug z drugim v svetu.

Razločiti med stvarmi, ki ustvarjajo bolečino in stvarmi, ki ustvarjajo užitek in se omejiti na iskanje ustvarjanje sreče je le vairagya.

Kaj je to, čemur ne bo bolečina sledila? Išče jo in se vključi vanjo. Drugače ima človek eno nogo v svetu in drugo v duhovnem iskanju (brez zadovoljivega napredovanja v kateremkoli področju).

SPOMINJANJE JAZA

Spominjanje Jaza, posameznikove prave narave,brez celo najmanjšega obotavljanja je ugledna narava resničnega jnanija.

S tvojo zavestjo se drži trdno in nikdar ne zapusti osnove, tvoje resnične narave, Vrhovnega, ki ga ni moč ne držati, ne opistiti.

Ali jje Jaz nekaj, kar je daleč stran, česar se moraš dotakniti? Višji Jaz obstaja kot eno vendar pa to niso le misli, ki povzročijo, da čutiš.

O njem ne moreš niti misliti, niti ga pozabiti.

Vaja je moč - vse je odvisno od vaje


D: Povezava z modrimi morda okrepi um. Vendar pa tudi vaja mora biti. Kakšno vajo je potrebno izvajati?

M: Da. Tudi vaja je potrebna. Vaja pomeni odstranitev predispozicij. Vaja ni tu zaradi kakšnega sveže pridobitve; tu je zato, da ubijemo predispozicije.

D: Abhyasa (vaja) bi mi morala dati to moč.

M: Vaja je moč. Če misli zreduciraš na eno misel, so rekli, da um postane močan. Ko vaja postane trdna, postane sahaja (spontana).

D: Kaj je takšna vaja?

M: Povpraševanje v Jaz. To je vse,
Osredotoči um na Jaz.

D: Kaj je cilj tega, da se zadržuješ v pogledu? Vaja potrebuje cilj.

M: Cilj je Atman. Kaj drugega je še lahko tam? Vsi drugi cilji so za te, ki so nesposobni atmalakshya-e (imeti za cilj Jaz). Cilji te vodijo v dokončno atman-vicharo (povpraševanje v Jaz). Eno usmerjenost je sadež vse vrst vaje. Nekdo jo morda dojame hitro; drugi po dolgem času. Vse je odvisno od vaje.

- Govori 290