In to mislim dobesedno, ne samo na stanje, ki ga naše zrenje na svet prebuja v naših nevronih. Tisto, česar se naši nevroni najprej dotaknejo so naša čustva, ki se bohotijo med našo fiziologijo in med zunanjim svetom.
Vse kar vidimo smo mi sami
Naša avra nas obdaja. A ne le avra, smo namreč veliko večji. Smo vse kar je in šele potem smo individualna zavest, duša iz katere kreairamo resničnost v kateri duša živi. Ta resničnost, ki jo duša kreira je materialni svet, materialno telo in vsi dogodki in stanja, ki jih duša hoče doživeti. In vse kar hoče doživeti so-kreira z drugimi dušami, ki ji pomagajo ustvarjati svojo resničnost točno takšno kot si jo želi.
Pozornost navznoter prinaša večjo jasnost na vseh ravneh
Ljudje celo življenje umerjamo sojo pozornost nekam in kraj kamor jo usmerjamo je za nas zelo pomemben. Bodisi so to dogodki, ljudje, predmeti, vse to nam odvrača pozornost od naše notranje biti, od tega kar si zares želi naša notranja bit. Naše življenje je tako rekoč prepredeno z željami naše osebnosti, ki nam ves čas narekuje, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se počutili lepo.
Preberite več: Pozornost navznoter prinaša večjo jasnost na vseh ravneh
Več časa za sebe
Bolj kot se začne zavest oddaljevati od zunanjih manifestacij (dogodkov, stanj) bolj se poglablja notranji prostor, notranja tišina, ki posamezniku zagotavlja večji prostor, kjer lahko raziskuje samega sebe. Ta prostor, ta praznina, ki je nastala, ni pravzaprav praznina, temveč je kraj neomejenih potencialov, kjer lahko zaplava posameznikova zaznava in začne gledati na zunanje dogajanje iz druge perspektive. Hkrati pa se zniža prag, kjer je zunanja zaznava še zanimiva in mu omogoči, da se še bolj posveti sebi in temu kar je.
Ko se začneš počutiti od znotraj navzven
Prej, ko je telo bilo navajeno reagirati na zunanje dražljaje in se na njih odzivati instinktivno se je odzivalo na vse kar njegovi osebnosti ni bilo pogodu oz. kar jo je na kakršen koli način spravljalo iz ravnovesja. Bolj pa se začne zavest oz. čutenje pomikati navznoter bolj so tudi reakcije tiste, ki jih določa notranje bitje. Notranje bitje pa ne sodi in noče poškodovati nikogar, notranje bitje samo je.
Integracija duše
Normal 0 21 false false false MicrosoftInternetExplorer4 /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Navadna tabela"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin:0cm; mso-para-margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:10.0pt; font-family:"Times New Roman"; mso-ansi-language:#0400; mso-fareast-language:#0400; mso-bidi-language:#0400;}
V življenju prej ali pozneje pride do točke, ko je osebnost dovolj prečiščena in začne v popolnosti poslušati to, kar si želi duša in takrat nastopi čas, da se obe zlijeta, integrirata in začneta delovati kot eno. Skozi osebnost začne vedno bolj prihajati dušni izraz, ki podpira ne samo lastno, temveč življenje na splošno v okviru tega, kar je prišel posameznik izrazit.
