Ljudje celo življenje umerjamo sojo pozornost nekam in kraj kamor jo usmerjamo je za nas zelo pomemben. Bodisi so to dogodki, ljudje, predmeti, vse to nam odvrača pozornost od naše notranje biti, od tega kar si zares želi naša notranja bit. Naše življenje je tako rekoč prepredeno z željami naše osebnosti, ki nam ves čas narekuje, kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se počutili lepo.
Ko pa človek prekorači prag zunanjih manifestacij se pozornost začne obračati navznoter. Razlika je v tem, da smo prej zadovoljevali potrebe naše osebnosti, naših misli, naših občutij in smo se bolj malo krat počutiti tako, kot nam je vse to obljubljalo, ko pa se pozornost obrne navznoter pa začnemo poslušati potrebe našega notranjega bitja, naše duše, da bi se razširila in začela živeti svoje resnične potenciale skozi materialno telo. Mi smo del naše duše in duša se želi v določenem življenju v popolnosti izraziti in živeti svoje prave in resnične potenciale, saj bo le tako izpolnila tisto po kar je prišla – po nove izkušnje namreč, ki ji nudijo nov pogled na vse razvijajoče se življenje.
Človeško bitje se razširi, razširi se zavest in zavedanje tega kar se dogaja, nove zaznave in novo čutenje pa mu postreže z jasnejšimi in bolj ciljno usmerjenimi smernicami in strategijami za dosego želenega. Pozornost, ki je bila prej samo zunaj in ki je bila edina, ki jo je človek poznal, se sedaj razcepi na dvoje. Zaznavati začne dva aspekta pozornosti, od katerih mu tudi vsak govori za kaj je dober in čemu služi. Vedno bolj spoznava, da je pozornost, ki je obrnjena navznoter, na notranja čustva in notranje čutenje tega kar je, zelo pomembna, saj je prav ta pozornost odgovorna za vse kar se mu dogaja v življenju, hkrati pa je tudi tista skozi katero doživlja globoka čustva in občutja, ki jih je prej čutil v naključnih intervalih.
Vedno bolj začne spoznavati, da je on tisti, ki lahko določi, kaj bo čutil in kdaj bo to čutil, hkrati pa se začne tudi vedno bolj zavedati, da vse kar ustvarja skozi svoj čustveni mehanizem, da vse ustvarja okoliščine, ki jim je priča. Vse kar ga obdaja preprosto le je in mi si izberemo kateri aspekt tega bomo videli in s katerim bomo komunicirali in ustvarjali. Vedno bolj začne prepoznavati odtenke življenja in kako jih ustvarjati, vedno bolj pa ga tudi umerja njegovo notranje bitje navznoter.
Sedaj, ko ga boli glava točno ve, zakaj ga boli in kje je napačno usmeril svojo pozornost, hkrati pa tudi kje se je z njo zadrževal preveč časa. Zaveda se pa tudi, da kdaj je stvari dopustil, da se zgodijo, zakaj so se zgodile. Naključja vedno bolj postajajo preteklost in vsak dan je bolj v trenutku tu in zdaj.
Spoznanja, ki jih je doživel in jih doživlja ob vsakem dogodku, stvari ali živem bitju v njem puščajo tako globoke odtise, da se skoraj hipno uči o tem kako streči življenju, predvsem pa sebi samemu, da se stvari zgodijo na takšen način, kot to želi. Razpršenost čustev in čustvene energije se vedno bolj osredotoča in postaja jasna, kar mu omogoči lažje manifestacije. V njegovo življenje začne vstopati red in harmonija, ki ga peljeta k njegovemu resničnemu cilju.
