Vir slike

Človeška rasa se rada vrača na stvari, dogodke, k ljudem, ki so jih fascinirali. Vse kar nastaja je namreč prepredeno z neke vrsto vibracijo in tudi sam inicialni stik s tem, s čimer se človek sreča je. A ne vračamo se tja zaradi tega, da bi nekaj doživeli, temveč zaradi tega, kar nam to obljublja.

Vsak človek je prežet z nečim in to oddaja, prav tako dogodki in stvari, saj je vse iz neke vrste energije in njena kvaliteta je tista, ki povzroči znotraj nas, kar pač povzroči. In v trenutku, ko se od te določene kvalitete oddaljimo, učinek začne pojenjevati.

Upanje je tisto, ki nas ponovno in znova privlači. Zaradi upanja bi šli na konec sveta. Vendar pa je ob tem dobro ne pozabiti, da smo določeno stvar doživeli tam in takrat in če nismo dobro bili usklajeni s tem, kar smo bili tam in takrat, nas je stvar začarala še z vidika naših lastnih predstav, kako bi naj bilo.

Vir slike

Zelo težka beseda, če tako pogledamo. Ima vse značilnosti fizike in matematike. A v trenutku, ko se bolje osredotočimo na to, kar se v našem telesu dogaja, se pa kar hitro znotraj našega bitja prebudi predstava, da se gre pravzaprav za poravnanost s tem, kar mi smo.

In kaj smo? Vsekakor ne samo skupek misli, kosti, čustev, zamisli… Ne, dosti več smo. Poleg tega, da smo vse to, kar je prej opisano, pa se nekako vsi mi tega zavedamo, namreč, da posedujemo misli, kosti…

Vsi pravijo, da smo samo zavedajoče bitje. In kaj pravzaprav to pomeni?

Pomeni točno to, da se zavedamo sebe. Vendar pa kdo je ta, ki se zaveda sebe? Je to um, misli? Predstave?

Vir slike

Ljudje jo čakamo, tako zunaj kot znotraj. A kaj je tisto, kar je najbolj pomembno za nas? Naš um bo rekel zunaj, seveda. A če pogledamo na zgodbo malo širše, se nam stvari začnejo kaj hitro razlikovati in začnemo prepoznavati, da temu ni čisto tako.

Kaj pa je pravzaprav zunaj? Je zunaj nekaj zunanjega ali je to nekaj kar je nekje drugje, mogoče povsod?

Starodavni modreci so rekli, da kakor zunaj, tako znotraj, in obratno. Pa je temu res tako? No, pa poglejmo…

Vse kar se dogaja zunaj nas ima vzrok znotraj nas, saj se najprej pojavi občutek znotraj nas in potem le še odreagiramo na to, da bi ta občutek zadovoljili. In bolj hlastamo za zunanjim, bolj se veča razdalja med notranjim in zunanjim.

Vir slike

Zakaj govorimo o željah drugih? Kaj pa naše lastne? No, prav o tem se gre, kajti, ko postanemo vibracija nekoga drugega, naša želja utihne. In kaj se takrat zgodi? V popolnosti se podredimo onemu, ki nam pomaga.

No, mogoče ne na nivoju, nekih stvari, a zagotovo na nivoju stvari, ki jih želi on, kajti njegova vibracija preplavi naše želje samo na tistem nivoju, na katerem jih želi. In kateri so ti nivoji?

Vsa bitja v obstoju rastemo, se razvijamo, kar pomeni, da ni nujno, da če nekdo prihaja iz duhovnega sveta, da je bolj razvit kot mi sami. To, da prihajajo iz duhovnega sveta pomeni pač, da samo prihajajo iz duhovnega sveta. Nič več in nič manj.

Vir slike

V duhovnem svetu, ali povejmo raje, v vsem obstoju, obstajajo dobra in slaba bitja. Nekatera si na račun svoje komunikacije in interakcije želijo takšne in drugačne izmenjave, druga spet ne; in delujejo tudi na različnih nivojih. In prav nivo od koder deluješ je pomemben, kajti bolj je bitje moralno razvito, manj ima potrebe, da čaka nazaj. In zakaj je to tako pomembno?

No, bitja, ki čakajo nekaj v zameno, vedno »pomagajo« s figo v žepu. Vedno želijo namreč nekaj nazaj. A namen pomoči ni, da ti nekaj profitiraš, namen pomoči je, da druga stran dobi to, kar rabi. In če ji vsiljuješ svojo pomoč zato, ker hočeš v zameno pozornost, ljubezen, denar, energijo, potem, no, potem, to ni ravno pomoč.

Vir slike

Naše telo je narejeno zato, da lahko ustvarja materialne manifestacije. Ena takih je dih, saj z dihanjem, ki je avtonomne narave naše telo ustvarja ne glede na kaj se dogaja za časa življenja neko materialno manifestacijo.

Pravimo jih lahko premikanje, kroženje ipd. in je vezana na to, kar želi v življenje izraziti naše telo.
Mnogi bi rekli, da je ne pogojeno, da telo poč diha, kar diha, vendar pa temu ni tako. Dinamika našega dihanja je pogojena z zdravjem našega telesa in tukaj se ne gre samo za fizično zdravje.

Vsi se lahko strinjamo, da je vsak od nas prinesel neko »prtljago« iz preteklosti. Starši so nas naučili kako se streže nekaterim stvarem, to pa so počeli tudi naši učitelji, znanci, drugi družinski člani, ki smo jih srečevali na naši poti. In vse kar nam je bilo dodano k našemu lastnemu načinu, bodisi kot način obnašanja, vedenja, izvajanja ipd. je pustilo na naši notranji dinamiki znotraj telesa odtis, odtis, ki vpliva na naše življenjske procese, tudi na dihanje.