Vir slike

Evolucija je ubrala svojo pot. Ne sledi več materialističnemu pogledu, ki ga je skoval Charles Darwin. Odcepila se je od umskega pogleda na trdo snov. Kar naenkrat je vse postalo mehko, mehkejše in človek se je začel razvijati v smer mehkobe.

Čustva vedno bolj stopajo v ospredje, tudi miselna narava meril inteligentnosti postaja vedno bolj obarvana z mehkobo. Večja je namreč »čustvena inteligentnost«, večji potencial imaš, da ustvariš nekaj v družbi, ne več samo kot posameznik.

Evolucija nas neposredno sili v ustvarjanje skupin, skupinskega dela. Na ta način želi, da prepoznamo, da se ne gre za posameznika, temveč za skupino.

Vsak od nas ima namreč svoje lastnosti, ki so ali niso povezane z inteligentnostjo, a če želimo napredovati kot družba, je potrebno postati mehki. Dovoliti je potrebno, dovoliti in sprejeti, da so drugi prav tako pomembni kot mi sami, predvsem pa dejstvo, da je moremo brez njih.

Vsak od nas ima namreč odgovor na delček uganke. Revni pomagajo znotraj nas razrešiti naša lastna čustva, ki se prebujajo, ko pogledamo in občudujemo revnega človeka. Tudi siromaši ali pa bogati.

Vir slike

O tem, kako Slovenci ne vidimo stvari, ki so nam pomembne in kako se skrivamo za željo, da bi se stvari spremenile sem govoril z neko prijateljico iz fb.

Spodaj najdete del tega, kar sva govorila. Me pa zanima kaj si o tem mislite vi? Govora je tudi o mini readingu.

T: eno vprašanje?
O: seveda
T: je dovolj vidno vse kar piše na spročilu? kaj vse si opazila?
ali si samo iskala sporočilo?
T:Zaenkrat sem iskala samo sporocilo. Mislis prostovoljne prispevke?
Oz.donacije?

Vir slike

Človeško telo je merilni instrument, vsako drugačen, saj vsako drugače zaznava. In če že ne drugače, vsako drugače čuti, saj je vsako strenirano na drugačen način, da se odziva na to, kar se dogaja izven in v njem. Kako torej lahko kdorkoli pravi, da imamo vsi enak imunski odziv?

Vsak človek je drugačen in drugačen je tudi odziv v njegovem telesu. Drugačna je zaznava, drugačna je interpretacija, kako torej lahko čakamo na enak odziv?

Je že res, da noben človek ne ravna točno po istem postopku. Vsi mi imamo začrtano pot po kateri hodimo. In ta pot je za nekatere širša, za druga ožja, za nekatere bolj kamnita, za druge bolj ravna. In naš imunski sistem oz. njegova odpornost je odvisna od tega.

Pa ne samo od tega, temveč tudi od naše genetske zgodovine. V naši genetski zgodovini oz. v naših genih je shranjeno kar nekaj informacij kako se spopasti s težavami in boleznimi na naši poti.

Ne smemo pozabiti, da je naša pot, po kateri hodimo široka cesta, za ene širša, za druge ožja. Vse je odvisno od življenjskih izkušenj in od lekcij, ki smo jih na našem življenjskem potovanju skozi eone časa osvojili.

Vir slike

Nikoli se ni v življenju šlo za obiranje nagrad, vedno samo za to, da podpiramo nagrade. Nagrade so same že takšne kot so in večino krat so takšne, ki spreminjajo življenja drugih. Sama nagrada je že, ko podpreš človeka, da lahko naredi nekaj / nekaj novega.

Vsi mi smo se prišli seme učit, služit in skozi služenje drugim prepoznavat našo zavest, našo naravo. In izbira je, ali bomo to počeli, ali ne. Pa vendar je to cilj evolucije, namreč, da prepoznamo sami sebe.

Prepoznati sam sebe ni prav lahko naloga. To lahko počnemo tako, da prepoznamo svoje načine gibanja in delovanja, vzorčenja in delovanja iz programov, ki so nam bodisi dodani prej ali jih pridobimo pozneje, tekom življenja.

Vir slike

Vsaka zloraba se imenuje zloraba, ker se gre za kršenje tega, kar se rabi. Na to, kar se rabi, uporablja, se vrže zlo, torej nekaj, kar ni dobro. 

Vsak človek ima znotraj sebe zametke dobrega in slabega in vsakega od nas vodi naša vrojena narava. Ravno ta je tista, ki krmili naša življenja. 

Je vedra, je divja. Je ranljiva in je igriva. Neguje in poškoduje. Je dobro namerna in je slabo namerna.

Človeška bitja imamo um, s katerim lahko nadziramo svoje podzavestne impulze. A še preden jih lahko dobimo v celoti pod nadzor, je potrebno v celoti jih prepoznati.

Človeška narava, je narava bojevnika. Ves čas se bojuje, sam s sabo, s svojimi vrojenimi tendencami, ki mu govorijo, kaj naj počne, kako naj se vede. In večino časa, so le-ta v popolnosti usklajene s tem, kar človek čuti, da je.

Vir slike

Vse kar je nastalo, je nastalo iz čiste zavesti. V tem svetu imajo možnost kreiranja višje razvita duhovna bijta. In med njih spada tudi človek, ki s svojim odnosom do duhovnega polje lahko ustvarja in uničuje.

Polje kreacije se uči ravno skozi to. Med tem, ko se valovi zavesti dvigujejo in spuščajo, ustvarjajo in uničujejo. In med tem, ko ocean zavesti valuje, brusi, se zaletava ob skale in kamenje, ki se nahajjo v njem, ruši obale, jih preoblikuje. A nikoli nasilno. 

To počne kot voda.. Počasi, potrpežljivo, dokler se ne zbrusi do konca in odpade. In ko odpade, ocean valuje brez ovir, brez postanka. Le valuje.

In namen zavesti je ravno to, da valuje. Svobodno in neobremenjeno. Ravna se po vetru, po plimi in oseki.