Vir slike

»Vse v naravi se giblje v krivuljah in krogih« : koncept nezmožnosti domorodnih Američanov

Moderen pogled na resničnost temelji na ravnih linijah in kotih. Ko gre nekdo kam ali daje navodila za smer, temelji metoda orientiranja na »naravnost naprej«, »zavij levo« in »zavihjj desno«. Vendar pa narava ne deluje na ta način in isto je resnično za našo hojo okrog. – Oddaljeni Orel

Domorodna Ameriška kultura ima zelo drugačen koncept resničnosti kot dominantna zahodna kultura kot je to starešina Irokezov razložil v zgornjem citatu. Domorodni Američani kot kultura so udobni v zamisli, da je resničnost neločljivo povezana s kaosom in verjamejo, da resnično zdravje prihaja iz tega, da »najdemo ravnotežje v kaosu… resnica ni fiksirana točka, temveč raje večno razvijajoča se točka ravnotežja, večne se ustvarja in je večno nova.« Ta verovanje se včasih imenujejo »Metamorfna Ontologija« ali preprosto, zanikajo obstoj samo ene perspektive ali interpretacije.

Vir slike

O njem so pisali mnogi modreci. Človek lahko le napreduje, ko razvije svoje mehke plasti. In to mu omogoča inteligentno delovanje, ki se izraža skozi njegovo obnašanje, ravnanje, delovanje.

Preden je človeško bitje postalo mehko, je bilo okorno. Evolucija je poskrbela, da se je povzpel in razvil iz bitij, ki so se plazila po zemlji v bitja, bi so se naučila obvladovati ravnotežje.

Ravnotežje nikoli ni trdo, ovito v neki trden ščit. Le tisti, ki so bolj mehki, lahko razvijejo svoje sposobnosti višje. Postanejo boljši plezalci, boljši tekači, boljši misleci.

Vir slike

Od kod smo ljudje navdihnjeni, da čutimo? Ali to kar čutimo, čutimo, ker to tako hoče telo, ali to čutimo, ker se hoče nekaj iz tega čutenja razviti?

Vsekakor imamo ljudje zelo precizen merili mehanizem, ki se mu pravi človeško telo. In telo vsekakor čuti to, kar čuti iz razloga, ker je tam nekaj za čutiti. A kaj, če je za tem še kaj več?

Čutenje je vsekakor čudovita funkcija, ki nam da občutek o tem, kaj se dogaja z nami. Kljub temu, da je ves svet orientiran na to, da nam prebudi zunanje čutenje, ter nas poizkusi zavarati s tem, kar nam daje, pa se še vedno, preden začutimo le to v obliki nekega signala prenese v naše telo, da bi se potem to lahko odzvalo.

Zanimivo, da se telo odzove le na tisto, kar mu je poznano. Podobno kot osciloskop ne more zaznati prihaja vetra, lahko naše telo zazna samo tisto, čemur je namenjeno. Z eno bistveno razliko…

Vir slike

Skozi vse nas struja življenje. To je nekaj vrojenega, nekaj, kar pride z telesom, v katerega smo rojeni. Ali pa pride telo z življenjem, ki samo obstaja kot takšno.

Telo je produkt življenja, zato bi kaj težko rekli, da je življenje produkt telesa. Vse namreč, kar je v telesu, je prežeto z življenjem. Tudi okoli njega je življenje, ki ga mnogi opisujejo kot avra, energetsko polje, bio polje… Mnogo imen ima.

Zanimivo bi se bilo vprašati, kaj nastane prej, polje, ali telo? Kljub temu, kako bi to opisali, pa je dejstvo, da tudi novo življenje najprej pride iz nematerialnega, iz misli, namenov, čustev.

Ko prihaja do novega začetka življenja, vedno najprej obstaja namen, pa četudi se gre samo za spolni odnos, kajti besede pripeljejo…

Vir slike

Kot Visoko senzitivna oseba se boste najverjetneje identificirali kot empatičen. Zaradi mnogih razlogov je to lahko tudi prednostna beseda za Visoko senzitivne. S tem, da si emaptičen pomeni, da se lahko nanašaš na to kako drugi ljudje čutijo. Kako je torej to drugačno od empata?
Empat je posebna vrsta jasno-čutnosti. S tem se premikamo iz sveta psihologije v svet duhovnega zdravljenja. Približno 2-4% populacije je jasno-čutno in okoli 15-20% populacije je Visoko senzitivnih oseb (VSO).

Mnogi (ne vsi) emapti se identificirajo z nazivom Visoko senzitivna oseba in ti so empati, na katere se nanašam tukaj. Za ta namen, je moč videti empate, ki jih naslavljam tukaj kot zelo specifično skupino znotraj Visoko senzitivnih oseb.

Kaj je razlika med tem, da ste empat in da ste empatičen?

Najprej, razlika ni črno bela. Obstajajo ljudje, ki so zelo jasno empati in Visoko senzitivne osebe (empatični), drugi, ki so jasno Visoko senzitivne osebe (empatični), a ne empati in obstajajo ljudje, ki so nekje v sredini. Meje med njimi postajajo zelo nejasne. Večje vprašanje torej je, zakaj je to sploh pomembno.

Vir slike

Empati so ljudje, kot vsi drugi, le, da smo super odzivni. V svojih telesih namreč čutimo čustva in misli drugih, kot, da so naša lastna. In tukaj ne govorim o samo o tem, kar se drugim ljudem pojavlja na nivoju osebnosti. Včasih jih čutimo zelo globoko, saj vemo še pred njimi, kar pravzaprav čutijo v svojih globinah.

Temu bi lahko povedali, da smo neke vrste detektorji za laži, saj čutimo njihovo potrebo tega, kar iz različnih vzrokov ne morejo izraziti. Vse to česar ne morejo izraziti, znotraj njih povzroča notranji pritisk, ki ga zaznamo kot, da bi se šlo za nas in naše lastno izražanje.

Bolj se posameznik, ki je empat, začne zavedati svojih posebnih darov, bolj se lahko nauči odmikati se od tega kar čutijo drugi. Naša velika posebnost je, ko se to naučimo, da se znamo odvezati od tega, kar se posameznikom zdi, kot neposredna težava, da to vemo sprostiti, tako zase, kot za druge.