Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Razvoj dojemanja | Duhovna rast

Od kod smo ljudje navdihnjeni, da čutimo? Ali to kar čutimo, čutimo, ker to tako hoče telo, ali to čutimo, ker se hoče nekaj iz tega čutenja razviti?

Vsekakor imamo ljudje zelo precizen merili mehanizem, ki se mu pravi človeško telo. In telo vsekakor čuti to, kar čuti iz razloga, ker je tam nekaj za čutiti. A kaj, če je za tem še kaj več?

Čutenje je vsekakor čudovita funkcija, ki nam da občutek o tem, kaj se dogaja z nami. Kljub temu, da je ves svet orientiran na to, da nam prebudi zunanje čutenje, ter nas poizkusi zavarati s tem, kar nam daje, pa se še vedno, preden začutimo le to v obliki nekega signala prenese v naše telo, da bi se potem to lahko odzvalo.

Zanimivo, da se telo odzove le na tisto, kar mu je poznano. Podobno kot osciloskop ne more zaznati prihaja vetra, lahko naše telo zazna samo tisto, čemur je namenjeno. Z eno bistveno razliko…

Elektronska naprava (še) ne more dopolnjevati svojih funkcij, še posebej ne teh, za katere ni narejena. Človeško telo pa nenehno razvija svoje senzorje, zaznave, predvsem pa dojemanje sveta.

Kaj pa če so ti zunanji signali, ki jih telo prejema iz okolice namenjeni temu, da se lahko še dodatno razvije zaznavanje in dojemanje tega, kar dojema telo? (Na nekem nivoju je temu tudi tako, a nočem biti žaljiv do tistih, ki to vidijo drugače.)

Naše telo se vsekakor nadgrajuje, tako z znanji, kot s čutenjem in reakcijami. A v tem čalnku se toliko ne osredotočam na to, kar nam je že znano, kajti ljudje smo svoj pogled na življenje zamrznili, ko smo ugotovili, da lahko izkoriščamo drug drugega.

Maslowa teorija zadovoljevanja potreb in Keynesianska ekonomska teorija sta doprinesla k temu, da gledamo na človeka kot na zadovoljevalca potreb.

Pa je temu res tako ali je to le faza, del razvoja človeške psihe in osebnosti?

No, pa poglejmo.

Ljudje smo si postavili mejo, oo, da, ostro mejo, ko smo definirali kaj je možno in kaj ne. Kljub temu, da znanost kopa po nemožnem, pa to nemožno še vedno temelji na namigih ali na predvidevanjih, kaj je možno.

Zanimivo je, da se zahodni svet ni nikoli podajal preveč v sfere nevidnega, kljub temu, da veliki miseci od Madame Curry do Alberta Einsteina, Pabla Piccassa, Isaca Newtona, Paracelsusa, in še in še… No, oni so bili mistiki.

Škoda da svet zanika to, česar ne razumejo, kljub temu, da so mnogi od zgoraj omenjenih imeli celo mistične spise in artifakte, npr. Einstein je imel skrinjico, ki so jo našli po smrti v kateri je imel ezoterično gradivo, za Karla Junga se pa odkrito ve, da je črpal svoje nauke iz budistične tradicije. Torej bi že lahko bilo nekaj na drugi strani…

Kaj je torej to, kar prihaja iz druge strani? Dosti njih, če ne vsi, so imeli slutnje, da je onstran tega kar se ve, še dosti več. Npr. Nikola Tesla je odkrito povedal, da komunicira z električno energijo…

Kaj pa, če je življenje, kot ga poznamo, le proces nečesa večjega, nečesa, kar se hoče o sebi naučiti še več, nekaj novega in če to o čemer govorimo kot o nečem več le ustvarja predpogoje, da se lahko iz njih razvijejo procesi, ki prinašajo otipljive rezultate. Na primer: trda snov, aminokisline in strela so pokrenili neki večji proces, iz katerega lahko procesi kreirajo sami sebe.

Mogoče smo ljudje le tisti, ki sledimo procesom, hkrati pa ustvarjamo pogoje, da se ustvarijo še večji procesi. Kaj pa če bi pogledali iz perspektive. Da smo ljudje le del procesa, ki hkrati pomaga izvajati še večje procese?

Da, naše življenje je vnaprej določeno in ne govorim iz vidika kako se bo odvijalo na materialnem nivoju, čeprav tudi, temveč iz vidika ustvarjanja navdihov, ki bodo znotraj nas ali ne pokrenili nekaj kar bo ustvarilo še večji proces. In ne gre se za materialni svet.

Ljudje smo skupki energije, večje prisotnosti, ki ji sledimo ali pa tudi ne. Če ji sledimo se bo mogoče skozi nas ustvaril večji proces, če ne, pa bomo sami ustvarili proces, ki bo morda del večjega, ali pa ne. To če smo del večjega procesa je vsekakor odvisno, če je naš individualni proces usklajen z večjim procesom.

In naše merilne funkcije? Naše telo vsekakor lahko razvija in nadgrajuje čutenje, razločevanje in dojemanje. Delno to storimo v šoli, delno to stori življenje, delno pa se lahko tega naučimo še kje drugje. In bolj se učimo razvijati in nadgrajevati to, kar dojemamo kot svojo resnico, večja postane ta resnica.

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer