Vir slike

Osebna izkušnja je nekaj najpomembnejšega v naših življenjih. Le-ta nas oddaljuje od občutka za sebe, če je preintenzivna v smislu čutenja, čustvovanja, razmišljanja ipd., saj se takrat namesto, da bi se ukvarjali s sabo, ukvarjamo s tem, kako se ta izkušnja čuti, kakšna čustva so v njej, kakšna energija je v njej ipd. Gre se za čisto logično stvar, ki jo izkuša vsak od nas. Težava pa nastane, ko začnemo enačiti svoje izkušnje s sabo.

Izkušnje so nekaj, kar mi doživljamo. Vendar pa, kdo smo v tej izkušnji mi, tisti, ki je neposredno prisoten kot subjekt, ne objekt. Vsi znotraj sebe čutimo, da obstajamo, vsi čutimo, da smo. Torej jaz obstajam.

Vir slike

Pritisk se lahko ustvari samo med dvema, nikoli samo enemu. Vedno mora biti eden, ki ustvarja pritisk in eden v katerem se pritisk ustvarja. Vsekakor. In kako je to pri ljudeh?

Enako. Sam sebe ne moreš tepsti, edino takrat, ko se vidiš kot nekoga drugega. In kako to deluje pri ljudeh?

Ljudje smo bitja, ki opazujemo sebe. Vsak vidi sebe, svoje telo, svoja čustva. A za kaj se pravzaprav gre pri tem, ko človek pravi moje? Je to nekaj kar je zares del mene ali pa je to nekaj za kaj le pravim, da je del mene, kot je moj pes ali avto, ali telefon, ni pa v resnici del mene?

Kako torej gledamo na vse, če se to dogaja nam? Sebe se namreč zavedamo od nekje zunaj. Naše zavedanje ni telo, temveč imamozavedanje, da je telo izven nas? Tudi s čustvi, mislimi, občutki je tako.

A ste že začutili, zaznali je bolj prava besede, da so čustva oddaljena od občutka, ajz obstajam? Verjetno ste. Če pa niste, imate pa sedaj priložnost, da to storite.

Ne gre se za potovanje v času, niti v prostoru. To lahko opazite le, če greste v globino sebe, torej navznoter. In če ne morete? No, vsaj od nas se zaveda čustva nekje, a ne?

In kje je ta nekje? Je to tam, kjer zaznavamo občutek za mene, ali je to malo drugje, malo odmaknjeno, prestavljeno nekam malo stran? Igrajte se, raziskujte, ker če videti čustvo kot del sebe in ne vidite razdalje med sabo in čustvom, se tega pač ne zavedate.

Trenirajte...

Vir slike

Kakor koli pogledamo, je naš notranji svet sestavljen iz objektov in nečesa, v čem ti objekti plavajo. Prvemu se pravi čustva, občutki, misli, ideje, koncepti, spomini, drugemu pa zavest. Zavest je čista, ko je takšna kot je in ni navezana na objekte zaznavanja. Oziroma, zavest ni nikoli navezana, kar pa je, so navezani objekti zaznavanja na to, čemur se pravi izražanje.

Zaradi navezanosti na izražanje um vidi samo potrebo, da bi se izražal, brez, da bi opazil zavest. Ko pa umu začne popuščati potreba oz. občutek, da bi se oprijemal, pa začne vedno bolj sijati skozi zavest. Ravno objekti zavesti so tisti, oz. oprijemanje le teh je tisto, kar nam preprečuje videti višjo zavest.

Vir slike

Vsi čutimo sebe kolikor se čutimo. In iz tega delujemo v svoji resničnosti. Vsak na svoj način. Nekateri vidimo bolj jasno to, kar se dogaja znotraj nas, drugi manj. A znotraj vseh nas se dogaja.

Kaj pa?

Ljudje smo rojeni s svojim lastni pozornostjo in ta pozornost usmerjamo na tisto, kar pač zaznavano. Tisti, ki so manj obremenjeni z minljivimi fenomeni znotraj našega notranjega sveta, imajo priložnost, da se bolj posvečajo temu, kar želi njihova bit. Oni drugi pa se bolj posvečajo svojim čustvom, mislim, občutkom, idejam, konceptom. In razlika v povezavi s tem, kar se dogaja je tukaj.

Stvari se dogajajo, kakor se pač dogajajo. Svet je takšen kot je. Težava pa je v tem, da ga vsak od nas zaznava na drugačen način. In ta drugačnost je pogojena s tem, koliko je kdo navezan na svoje notranje dogajanje. Bolj je namreč navezan na to kar se dogaja v njegovem notranjem svetu, manj je v povezavi s tem, kar se v resnici dogaja.

Človek, ki gleda na svet in dogajanje v njem skozi prizmo svojih čustev, misli, občutkov ipd. zelo težko vidi, kaj se v resnici dogaja, saj njegov višji jaz stvari ne gleda skozi čustva, občutke, ideje, koncepte. Gleda jih neobremenjeno s tem, torej objektivno.

In bolj smo navezani na to notranje dogajanje manj smo lahko precizni v tem kar doživljamo.

Vir slike

Vsi čutimo sebe kolikor se čutimo. In iz tega delujemo v svoji resničnosti. Vsak na svoj način. Nekateri vidimo bolj jasno to, kar se dogaja znotraj nas, drugi manj. A znotraj vseh nas se dogaja.

Kaj pa?

Ljudje smo rojeni s svojim lastni pozornostjo in ta pozornost usmerjamo na tisto, kar pač zaznavano. Tisti, ki so manj obremenjeni z minljivimi fenomeni znotraj našega notranjega sveta, imajo priložnost, da se bolj posvečajo temu, kar želi njihova bit. Oni drugi pa se bolj posvečajo svojim čustvom, mislim, občutkom, idejam, konceptom. In razlika v povezavi s tem, kar se dogaja je tukaj.

Stvari se dogajajo, kakor se pač dogajajo. Svet je takšen kot je. Težava pa je v tem, da ga vsak od nas zaznava na drugačen način. In ta drugačnost je pogojena s tem, koliko je kdo navezan na svoje notranje dogajanje. Bolj je namreč navezan na to kar se dogaja v njegovem notranjem svetu, manj je v povezavi s tem, kar se v resnici dogaja.

Človek, ki gleda na svet in dogajanje v njem skozi prizmo svojih čustev, misli, občutkov ipd. zelo težko vidi, kaj se v resnici dogaja, saj njegov višji jaz stvari ne gleda skozi čustva, občutke, ideje, koncepte. Gleda jih neobremenjeno s tem, torej objektivno.

In bolj smo navezani na to notranje dogajanje manj smo lahko precizni v tem kar doživljamo.

Vir slike

Vsak ima znotraj sebe svetlobo. Vendar pa je odvisno od nas, če jo vidimo ali ne. Kako? Več se namreč ukvarjamo s procesi mišljenja, čustvovanja, čutenja, idej ipd., manj imamo pozornosti oz. manj dovoljujemo, da pride skozi svetloba, ki bi jo naj opazovali.

Svetloba, ki bi jo naj opazovali?

Seveda. Znotraj nas sta dve svetlobi.

Svetloba uma, ki je pravzaprav odreflektirana zavest in svetloba zavesti.

Odreflektirana zavest pomeni, da se svetloba zavesti odbija od misli, čustev, občutkov, idej, konceptov in zato nekaj, ali pa veliko svoje živosti izgubi pri procesu odbijanja. Podobno kot luna, ki odseva svetlobo sonca in ko je noč, ne more osvetljevati poti tistih, ki se gibljejo po mesečni svetlobi.

No, lahko jo. A takrat ne vidimo razločno, kar se dogaja tudi, če nismo v popolnosti neposredno povezani z višji zavestjo.

In kaj je višja zavest?