Kakor koli pogledamo, je naš notranji svet sestavljen iz objektov in nečesa, v čem ti objekti plavajo. Prvemu se pravi čustva, občutki, misli, ideje, koncepti, spomini, drugemu pa zavest. Zavest je čista, ko je takšna kot je in ni navezana na objekte zaznavanja. Oziroma, zavest ni nikoli navezana, kar pa je, so navezani objekti zaznavanja na to, čemur se pravi izražanje.
Zaradi navezanosti na izražanje um vidi samo potrebo, da bi se izražal, brez, da bi opazil zavest. Ko pa umu začne popuščati potreba oz. občutek, da bi se oprijemal, pa začne vedno bolj sijati skozi zavest. Ravno objekti zavesti so tisti, oz. oprijemanje le teh je tisto, kar nam preprečuje videti višjo zavest.
Pa ne samo videti, temveč delovati iz višje zavesti, delovati iz polja, ki je višja zavest. Človek, ki ne vidi ne more delovati iz tega polja. Človek, ki ne vidi ne more začeti postajati to višje polje. Človek, ki ne prepozna, ne more postati to višje polje.
Temu polju se pravi višje polje, ker je tako zelo nedosegljivo iz vidika objektov zaznavanja, izkušanja, ker v njem ni izkušanja skozi objekte zaznavanja. Ta obstaja le prostor, ki je neskončen, tam obstaja le radost, ki je neskončna, tam obstaja le zavest, ki je vsemogočna, vse prežemajoča.
To ni prostor, kot bi ga opisal Newton, ne kot Einstein, ne kot nekdo drug. To je notranji prostor, ki je neskončen. In da bi lahko prišel v njega, v notranjost, je potrebno, da greš tja, kar pa lahko storiš samo tako, da vsaj za tisti trenutek izpustiš zunanjost. In ko jo izpustiš, postane zunanji prostor enak notranjemu, prostoru, ki je vsemogočen, vse prežemajoč.
Ni ga potrebno iskati zunaj sebe, ko si znotraj sebe, saj je takrat ta prostor zunaj in znotraj. In da bi prišel ven, moraš iti skozi znotraj. Začeti moraš znotraj. Vendar pa je težko, saj si vajen, da živiš zunaj, v prostoru objektov zavedanja, izkušenj, želja, potreb, porivov, potiskov, privlakov.
Iti preko take pati je nemogoče. Torej moraš začeti izpuščati neke lastnosti, ki stojijo na poti. Torej, kje bomo začeli?
Pri potrebi po seksu, hrani, pijači, novih avtomobilih? Ali pa po novi obleki, znanju o svetu, ekonomiji, zunanjem življenju?
Vsekakor je prava pot iti navznoter in začeti znotraj sebe iskati sebe, kajti zunanjo potovanje te bo še vedno bolj odpeljalo od tebe samega. Razen, če je to zunanje potovanje sponačnica z notranje romanje na goro, na goro, kjer prebiva modrec, tisti, ki je znotraj nas vseh...
