;

Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Izveleček iz splošnih pogojev

S prijavo na e-novice potrjujem prijavo na splošne novice in na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju. Prijavo lahko kadarkoli spremenim.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v naši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Potrjujem prijavo in se strinjam s pogoji

Andreja Časar: Si upate verjeti v čarovništvo?

Vse njive, ulice so se spremenile, ko je tekel mimo njih - vse je postalo čisto. Čutil je nekaj drugega, nerazložljivega, nekaj je bilo drugače.

Spremenjene ulice in narava - povedal je, da je to njegova »Magic« (čarovnija, op.p.), to počne njegova »Magic« - čisti čustva. Tudi »Magic« bi človek želel spraviti v neko formo, definicijo, v bistvu pa je to nekaj, pravi Tomaž Flegar, kar lahko počnemo vsi, če si le dovolimo. Vsak izmed nas si menda lahko dvigne zavedanje, zavest. Vse, prav vse, pa smo le mi sami, vse sem le »jaz«. Ne bo presenetilo, da me je takšno razmišljanje napeljalo do slutnje o egocentričnosti, samovšečnosti. Vendar mi je jezični sogovornik hitro spodnesel tla pod nogami s svojimi argumenti. Čeprav sem bila v sebi sprva prepričana, da se moti sogovornik, sem vendarle ugotovila, da ima še kako prav. Čisto vse izvira iz nas samih. Recimo, nekaj noči pred najinim srečanjem mi je luna kratila spanec. Potem pa preprosto nisem več verjela, da je kradljivka sanj ravno luna. Namreč, spanec sem si kradla sama. Ko sem to dojela, sem bila že skoraj pripravljena na resnico. Bila je postrežena ob mojem čaju in kavi, ki jo je naročil on. Sicer je kazalo, da sediva tam izključno in izrecno zaradi članka, a mi je hitro postajalo jasno, kako se spreminjam v njegov »projekt«, da pač ne more ali ne sme mimo tega, kar čuti in kar je začutil ob meni. Tako sem torej vedno bolj postajala sredstvo lastnega pisanja, nosilka človeškega strahu in upanja. In navsezadnje, pričelo me je že preveč zanimati, če je res eno izmed mojih prejšnjih življenj - nisem si še čisto na jasnem, ali naj vanj verjamem ali ne - tako močno prisotno, da so mi že dvakrat povedali isto orumenelo zgodbo?

 

Intuitivni sunek do Brazilije

Z njegovo pripovedjo začenjam nekje na sredini. Čeprav ni gostilniška, je dogajanje postavljeno ravno tja, in nekaj let v preteklost. Prijatelj, ki se je pravkar vrnil iz Brazilije, Tomažu pripoveduje o svojem potovanju. V Tomaževi glavi se izpiše datum, 22. april 2007, in Brazilija. Zazna ali začuti, da mora tja. Tisti čas ima dve podjetji, vzame vse svoje prihranke, kupi letalsko karto za Brazilijo in 22. aprila 2007 odpotuje ter tam ostane - tega takrat še ne ve - sedem tednov.

Kaj za vraga je hotel od Brazilije, mi je bilo v mislih. Bila je le gola intuicija, in vendarle se včasih intuitivna ravnanja pokažejo za še kako smiselna. Morda imajo neko notranjo logiko ali pa je logika ob vsem tem brez veze, nepomembna, kakorkoli že.

V Braziliji, pod mističnim slapom, katerega fantastično izkušnjo Tomaž primerja z vožnjo iz Prekmurja v Ljubljano - ne se truditi razumeti, to primerjavo boste iz teksta razbrali šele kasneje - odkrije nek zdravilski center in nenavadnega gospoda s posebnim darom zdravljenja, ki s skalpelom iz telesa ljudem izreže katerokoli bolezen. Znanost nima odgovora, zakaj gospodova »čarovnija« uspeva. Sliši se tako nemogoče, pa vendar smo ljudje sestavljeni iz iste snovi kot so zvezde, v nas ni druge snovi kot je v vesolju - morda je to ta skrivnost.

Tistega časa je Tomaž baje ogromno meditiral, in zgodilo se mu je nekaj, za kar ni nikoli mislil, da ga bo doletelo. V sebi je začutil bitje, ki je prej še teklo proti njemu v beli halji, sedaj pa se je to bitje ustavilo v njem. Tukaj prekinem njegovo pripovedovanje, tukaj namreč odpove moj um, tega si več ne znam razložiti. Kako je videl to bitje, kako je mogoče videti takšne stvari? Realno? Eterično? V odgovor dobim tole pojasnilo: »Poglej, čutenje je videnje. To je naš čutilni mehanizem. Pravzaprav zaznavamo vibracije, ki jih naši možgani nato zložijo v sliko. Mi v bistvu najprej čutimo, gledamo šele z možgani. Vsak od nas pa vidi stvari malo drugače.«

Ne vem, tega nisva dorekla, ali je bilo takrat ali pa je šele kasneje spoznal, da je zdravilec. In da bitje, ki se je ustavilo v njem, nosi suknjo tistega, ki ima moč zdraviti druge.

 

Očiščena čustva

Verjamem mu, da je bil kot otrok izjemno inteligenten. V šoli je uspel, poleg svoje, rešiti kontrolno nalogo tudi petim, šestim sošolcem. Kot najstniku so mu starši kupili moped. Divjal je in zgodila se je nesreča. Šele sedaj, pove, se mu je posvetilo, zakaj se je to moralo zgoditi. Nesreča ga je spremenila, postal je samotar. In, verjamete ali ne, do 33. leta sploh ni verjel, da čustva obstajajo. Zdaj, pravi, je mojster čustev, ki je sprva pač moral iti v temo, da bi lahko ugledal samega sebe.

Trenutno se ukvarja s področjem, ki sliši na zveneče ime čustveni inženiring. Moja reakcija je bila zopet odkrito nevedna. »Čustveni inženiring je zelo vredna zadeva, je tehnologija novega tisočletja. Pričenjam sodelovati z medijskimi hišami. Ustvarjal bom reklamne panoje, iz katerih bosta sevala le radost in ljubezen. Ljudje bodo ob tem lahko začutili sami sebe, zdaj nihče ničesar ne čuti.

Zgodila se mi je prelomnica, katere se takoj nisem zavedal. Imel sem delavnice zdravljenja in sem ugotovil, da lahko v katerikoli stvari, človeku, očistim prisotna čustva, lahko jih spremenim. To v bistvu lahko vsi delamo, bolj si vibracijsko dovzeten do tega, bolj se to lahko zgodi.

Ljudje tako kruto ravnamo z naravo, obremenjena je s toliko odpadki, tako dejanskimi kot čustvenimi. Ko delamo slabo materi Zemlji, naravi, delamo slabo samim sebi - kajti mi smo narava. Da vanjo mečemo svoje odpadke, v bistvu pomeni, da smetimo sami sebe. S tem, da pomagamo Zemlji, bomo

pomagali samim sebi in telo nam bo vrnilo nazaj - hvala, ker skrbiš zame. V bistvu se gre cel čas samo za nas.

 

Vsa čustva v okolje prinašajo tisti, ki tam živijo. Prekmurje, vsaka regija ima svoje breme preteklosti. Če greš preko meje ali v Ljubljano, čutiš, da je čisto drugače, ker čutiš, da so tam drugačna čustva. Hkrati pa smo mi del tega, del Prekmurja, ker smo se ves ta čas oplajali s čustvi, ki so tukaj. Zato ravno doma lahko najlažje začutimo tisto, kar je v nas. Čeprav se ljudje odselijo, mnogokrat rabijo kar nekaj časa, če sploh kdaj, da pustijo ta čustva.«

Sedaj lahko razumete, kaj je sogovornik mislil z izkušnjo potovanja iz Prekmurja do Ljubljane - konec koncev gre za potovanje preko serije različnih čustev.

Ker je ravno tedaj premaknil kozarec z vodo, ki ga je dobil ob kavi, je spregovoril o njej: »Si predstavljaš, koliko čustev je v tej vodi? Teče skozi vse domove, tu so čustva vseh teh ljudi, potem je tukaj še onesnaženje. Jaz jo lahko očistim, ji dam drugo frekvenco.« Kar je povedal, je bilo celo testirano in ugotovljeno, da je v petih minutah zares spremenil ph vode. Seveda me zanima, kako je nekaj takega sploh mogoče. »Voda je idealen medij za komunikacijo med višjo in nižjo zavestjo, hrani informacije. Danes je vodilna religija znanost, ki za vse rabi dokaze. Vendar ne vem, od kod prihaja moje védenje.«

Na koncu se ustavim še ob »Magic«, čaranju ali kakor komur drago. Hočem vedeti, če se mu kaj svita, kdaj bodo ljudje začeli to sprejemati, kdaj bodo začeli drugače gledati na tovrstno početje, in ne več kot na neko eksotiko. »Ko bodo pripravljeni,« je njegov odgovor. Dodaja še: »Kaj se dogaja? Vedno več ljudi začne čutiti, da se vibracije dvigujejo. In kaj delajo vsi ti ljudje? Kaj delamo vsi ljudje? Učimo z vzgledom. Bistvo je samo to, da se ti odprejo oči.«

 

Presodite sami, kaj je res in kaj bledica resnice, v kaj verjamete ali pač nikakor, nikoli, pod nobenimi pogoji ne. Želim vam mirno počastitev čarovništva. Vendar pazite, vsi imamo kakšno svojo čudno, neracionalno zgodbo, nemožno razumske razlage, ob kateri nas spreletijo mravljinci. Mislim, da se je pravkar spominjate.

 

Foto: Aleksandra Krumpak

 

 

 

 Vir: Pomurski Vestnik;  priloga Pen, 27.10.2011; Novinarka: Andreja Časar

http://pomurje.si/vestnik/izpostavljena-stevilka/zgodbe-ki-jih-pise-zivljenje-tomaz-flegar/



 

Ⓒ 2016 * Tomaž Flegar Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer