Pravo sporočilo pride skozi, če si povezan, ne naučen, ne natreniran. Pravo sporočilo je takšno kot je, brez vseh pretvar in olepšav. Mora imeti ne samo verbalno vsebino, kajti verbalna vsebina je prazna. V njej ni tistega ekstra. To vam lahko pove mnogo deklet, na katere so se s svojimi nučenimi besedami spravili fantje, ki so jim razlagali kako lepe so.

Vsak od nas ima znotraj sebe senzor, ki mu pove, iz katerega prostora govorica prihaja. In če je potvorjena, če je naučena ali je to zgodba, ki jo je napisal nekdo drug, je prazna. V njej ni tistega, tiste čudovite začimbe, ki ga naredi živega.

Vsekakor je živost nekaj, kar se čuti. In če so besede prazne, no, v njih te živosti ni. Živost je lahko samo v vodi, ki je v jezeru, ne v besedah, ki se potvarjajo, kajti potvorjene besede imajo čisto neko drugo sporočilo.

Tehnično so mogoče všečne, a v njih manjka občutka. In ko jih spregovori tisti, ki ni povezan, no, takrat, so besede še bolj prazne.

Kako torej biti povezan?

Tako, da govoriš čisto in iskreno resnico, kar vsekakor vnaprej pripravljen material ali besede, ki prihajajo izpod peresa ali ust nekoga drugega seveda niso. To se da začutiti, kot lahko začutiš, če je voda sveža in prihaja neposredno iz vira, studenca, ali pa je iz flaše, ki je plastična in je stala kar nekaj časa.

Te stvari so nam vrojene, vsaj ob rojstvu. A ker prehitro zapademo v mašinerijo družbe in njenega odnosa do sebe, ta plamen kaj hitro ugasne. A kaj pravzaprav ugasne?

Ugasne občutek za Resnično znanje o tem, ki ti pove, če je nekaj pristno ali ne. In tega nas trenirajo. Trenirajo nas starši, učitelji, vzgojitelji, vzorniki. In čez nekaj čas več preprosto ne vemo, kaj je kaj.

Kako torej nazaj? Potrebno je začeti in nadaljevati častiti čisto resnico, ki ni obarvana z ničemer. Kar pa je še posebej pomembno je, da je le-ta sveža. Saj veste kakšna postane hrana čez nekaj časa?