Vir slike

Zbudil sem se, mislim, tako fizično. Čutim veliko kolektivno ponižanje, pa ne samo zato, ker preležim kar nekaj časa na fb, temveč na splošno. Nekaj takega je v zraku danes. Se moram temu prepustiti? Ali je moja pot danes drugačna?

Ljudje zaznavamo mnogo, mnogo pri drugih, mnogo v kolektivni zavesti, tisti, ki smo empati še posebej, saj se naj nekaterih zelo dotika in se kaj lahko hitro začnemo identificirati z čustvi, miselnimi vzorci in mislimi drugih, njihovimi načini ipd.

Kdo sploh sem jaz v tem trenutku in na splošno? Sem to kar oddajajo drugi ali sem to, kar pač sem? Da bi lahko v celoti definiral to kdor sem moram poznati čustva, ki mi strujajo skozi telo, misli, občutke, a še pred tem moram poznati, tisto, kar se nahaja pred njimi. Pa lahko?

Vir slike

Težka zna biti šola mešanja. Podobna je kemijski šoli. Ko se pomešata voda in sok, ju je zelo težko ločiti. Pa vendar se pri človeški naravi gre za malo drugačne stvari, kot kemija, saj le-ta obstaja drugje in z drugačnimi nameni.

Človek sam po naravi je čudovito bitje, ki se izraža. In njegova zmožnost mešanja vključuje tudi možnost odmešanja. Vse je odvisno le od fokusa. Če je le ta na »dobroti in medi« tistega, s katerim se želimo pomešati, je to »dobroto in med«, ko iščemo sebe in svojo naravo težko odmešati. Se še spomnite, vzorci?

S starši smo živeli toliko in toliko let, se z njimi prepletali, mešali. Pa da ne boste razumeli narobe. S tem, ni čisto nič narobe. A nobeden nas ni učil odmeševati se. Ni ravno človeška lastnost, da bi druge spuščali, še posebej, ko se gre za naraščaj.

Naraščaj je lahko zelo poseben, a sedaj ne govorim o potomcih, temveč o čustvih. Nobene razlike namreč ni, če so le-ti zunanji ali notranji. Potomci so vse, kar izvira iz nas, bodisi na fizičnem, psihičnem, čustvenem ali energetskem nivoju.

Vir slike

Dosti emaptov misli, da je to, kar je njihova notranja izkušnja, edino, kar lahko človek čuti. Še več, vsak človek je več manj prepričan, kljub temu, da drugi čutijo drugače ali se obnašajo drugače, da je to kar oni čutijo prav. Vsekakor je prav, a za njih same.

Individualna izkušnja človeka je dokaj komplicirana. Dandanašnja znanost jo označuje, da je »trdi problem  zavesti.« Trdi zato, ker ne more razložiti kako pride od objektivnega v subjektivni občutek, kako torej nekdo znotraj nas pravi »Jaz sem.«

Še več, ta, kdo pravi »Jaz sem«, ta je individualen in ne objektiven in je za vsakega od nas drugačen. Objektivno je nekaj, kar je za vse nas isto, a ko se pride do subjektivnega, torej subjektivne izkušnje, ki jo posameznik okuša znotraj sebe, kot svojo lastno, tega ne ve.

Vir slike

Ljudje čutimo dosti, a ne da? Vsak po svoje, njegov notranji svet je prepreden s tem, kar čuti. A nihče ne ve, kaj točno čuti nekdo drug. Ve samo tisto, kar mu je prikazano.

Dosti kar je tisto, kar je nekomu prikazano, da čuti nekdo drug, povezano z njim in njegovim čutenjem sebe, saj smo ljudje zrcalna podoba v čutenju. Pa še takrat je zelo težko prepoznati to, kar čuti nekdo drug, če nismo v tem zverzirani.

Mi morda že lahko čutimo nekoga drugega, vendar pa je vprašanje kaj zaznavamo. Morda je to, kar čutimo v drugem, zelo jasno povezano z interpretacijo njegovih čustev in zaznav. V tem primeru se gre za mentalno zaznavo tega, kar drugi čuti, ne samo za čustveno.

Dosti nas čuti to, kar čuti nekdo drug. Zelo jasno mu vemo povedati, kaj je njegov problem in kaj čuti, vendar pa se pojavlja vprašanje, koliko je to koristno za nas same.

Vir slike

A ste eden od teh? Zaznavate druge, svet okoli vas in se potem tega držite, kot se smeti držijo naelektrenega ekrana? No potem niste edini. To ji počne veliko. Nekateri pač to pozabijo in gredo naprej, drugi pa se tega držijo kot svojega božanstva in ga častijo še naprej. Pa obstaja boljša alternativa?

To, kar čutimo v sebi, no, to je naše, četudi smo to pobrali od drugih. Mogoče ne čisto tisto čustvo, ki ga čutimo pri drugih, a vsekakor je naše tisto, kar znotraj nas to zadržuje in noče spustiti, da bi šlo naprej.

Vsak od nas ima nek sistem shajanja z resničnostjo, čisto vsak. In ko ta sistem postane nekaj, kar nas sabotira, no, potem ni več tako zelo prijetno, a ne?

Vir slike

Vsi mi prenašamo in prevajamo energijo

Vendar pa so nekateri ljudje dosti bolj senzitivni na energijo, ki vibrira zunaj njihovih osebnih prostorov, kot drugi, kar povzroča znotraj njih, da poberejo frekvence od drugih ljudi in njihovega okolja z večjo senzitivnostjo.

Energija teče med dvema človekoma, Za empate lahko to naredi vse vrste odnosov močno zahtevnih – bodisi platonskih, romantičnih, družinskih ali celo tistih, povezanih z delom – ker empati nenehno, bodisi zavestno ali podzavestno čutijo energetska stanja drugih ljudi.

Empat je nekdo, ki je visoko senzitiven na energijo in čustva, ki izbijajo iz ljudi, živali in vsega, kar obstaja okoli njih. Imajo sposobnost, da preskenirajo energetska polja drugih ljudi in intuitivno zaznajo preteklost, sedanjost in celo prihodnje misli in občutke. Zelo natančno tudi lahko določijo čustveno, mentalno in fizično stanje druge osebe.