Zbudil sem se, mislim, tako fizično. Čutim veliko kolektivno ponižanje, pa ne samo zato, ker preležim kar nekaj časa na fb, temveč na splošno. Nekaj takega je v zraku danes. Se moram temu prepustiti? Ali je moja pot danes drugačna?

Ljudje zaznavamo mnogo, mnogo pri drugih, mnogo v kolektivni zavesti, tisti, ki smo empati še posebej, saj se naj nekaterih zelo dotika in se kaj lahko hitro začnemo identificirati z čustvi, miselnimi vzorci in mislimi drugih, njihovimi načini ipd.

Kdo sploh sem jaz v tem trenutku in na splošno? Sem to kar oddajajo drugi ali sem to, kar pač sem? Da bi lahko v celoti definiral to kdor sem moram poznati čustva, ki mi strujajo skozi telo, misli, občutke, a še pred tem moram poznati, tisto, kar se nahaja pred njimi. Pa lahko?

No, če ne bom poznal tega, kar se nahaja pred vsem tem kaosom čustev in misli in vsega ostalega, bom kaj hitro postal suženj le-tega, kajti, ni vedno vse kot se zdi. Včasih sem še že in se še sprašujem, če je to, kar se mi pravzaprav dogaja, če je to sploh moje.

In več navala prihaja do mene, bolj je grozno.

Zakaj bi se torej prepustil mnenju, temu, kar oddajajo drugi in še iz mene, iz mojega čudovitega ozadja, kjer se dogaja in skozi katerega struja neki tihi tok? Sem res rajši nekdo drug samo zato, ker ne vem dovolj razpoznavati kdo sem in ali je dovolj že to, da čutim, da jaz nisem jaz in da se uprem temu, da je to kar pač čutim v tem trenutku kot nekaj kar nisem jaz z tem, da izrazim neodobravanje, čeprav ne vem kaj točno čutim?

Če želim v iskrenosti izraziti to kar sem, nikakor tega ne morem storiti tako, da čutim in odreagiram na druge. To je njihovo in ko se bom ukvarjal z njihovim, bom vedno manj to, kar sem jaz. Pa si res želim tega?

No, včasih je bilo temu tako. Pa sedaj? No, sedaj se mi je prikazala izbira. Sem to kar čutim zares jaz, ali je to nekdo drug?
Kaj pa, će bi danes bil preprosto jaz jaz in ne bi igral drame drugih ljudi?