Naša prava narava niso kvantne zgostitve, pa koliko koli se že temu posvečamo. V življenju imamo namreč navado, da poizkušamo z mislimi, čustvi, predstvami ipd. oblikovati kvantni delec/zgostitev, ki jo potem poizkušamo opisati. A teh stvari se ne da opisati, kajti zelo so minljive. Če namreč težimo k temu, da bi vzdrževali kvantno prepletenost, v to vlagamo dosti energije, neke energije, ki jo moramo na enak način, kot kvantno prepletenost samo, ustvariti iz druge kvantne prepletenosti.

Naša prava in resnična narava je prazna, kjer ni nobenih zgostitev in kvantnih prepletenosti in bolj se naprezamo, da jih ustvarjamo (te iste kvantne prepletenosti), večjo napotest znotraj sebe ustvarjamo. In to ne kakršno koli napetost. Celotno naše bitje postane napeto.

Včasih se te kvantne prepletenosti odvijajo samo na umskem nivoju, kjer imajo čustva manjšo vlogo. Temu se pravi umovanje. In z umovanjem kot takim ni čisto nič narobe, a če se silimo, kljub temu, da naše bitje zavrača kvantno prepletenost, ki jo poizkušamo oblikovati (po domače povedano “zapominti si”), potem delamo nasilje nad tistim delom nas samih, ki pa v tem trenutku ne želi zgostitve. Namesto, da bi živeli življenje svobodnega človeka, se v nekem trenutku začnemo poslijevati z nekimi predstavami, ki so ali niso resnične, a nam ne služijo, vsaj v tistem trenutku.

A ste že kdaj pomislili koliko nesmiselnih kvantnih zgostitev in preletenosti oblikujemo tekom življenja? Šola, družba, prijatelji, reklame... No, tudi potreba za nakupovanjem je kvantna prepletenost, ki kolikor ne vzdržuje sama sebe, jo vzdžuje gledanje, opazovanje in razmišljanje o izdelkih, ki so nam vedno znova in znova predstavljeni. A tukaj je že močno prisotem čustveni element, kjer se nekdo od zunaj hoče preplesti z našo lastno naravo in nam vsiiti, da bi se prepletli z njegovimi nameni. In enkrat ko to storimo, se prepletemo namreč, smo že v zanki prepletene igre tistega, ki pošilja predastavo, ki se hoče preplesti.

Ni zastonj, da vsi jeziki pravijo, da se nekoga zapeljuje, bodisi v ljubezenskem, romantičnem, poslovnem ali kakršnemkoli drugem področju, da bi dobil našo pozornost. In ko jo, potem je pač na nas, da odkrijemo, če želimo to povezavo vzdrževati.

Ta povezava pa zna biti zelo privlačna, še posebej, če nam zadovoljuje našo prepletenost z neko drugo povezavo, po domače, če s kvantno prepletenostjo zadovoljujemo/vzdržujemo neko drugo kvantno prepletenost (neko drugo čustvo,manjko, obsedenost ipd.). Oo, kako smo radi prepleteni, a ob tem pozabljamo, da smo že tako ali tako mojstri vzpostavljanja in vzdrževanja prepletenosti. In te so v nekaterih primerih nujne. Ključna težava je v tem, da več ne vemo razločiti katere kvantne povezave so primerne za nas in katere ne.

Sufijski rek pravi: Preden se lahko učimo, so moramo naučiti, kako se učiti in preden se lahko naučimo kako se učiti, se moramo naučiti odučiti se. In tako velja tudi tukaj, saj je vse kar obstaja v končni fazi iz kvantnega sveta. No vsaj to kar zaznavamo. Vedno je dobro naučiti se odučiti, preden se učimo in v tem je ključna težava.

Naš svet je vse preveč prepojen s tem, čemu pravimo resnica in verjamemo vanjo kot slepci, ki jih slepci peljejo čez reko. In tisti, ki želite prepoznati svojo pravo naravo, naj vam svetujem nekaj. Preden se kaj naučite, začnete verjeti ali slediti, dobro preverite, če stvari katerim posvečate svoje življenje delujejo za vas, ker če ne, je najbolje iti svojo pot in samo stremeti za tem, da se ne daste zapeljati komu, ki vas želi imeti v svoji družbi samo zaradi svojih interesov in ne zato, da bi vas osvobodil. Česa že?