Odvisnosti, ki nas zadržujejo v svetu, v katerega smo ujeti, nas odvračajo od tega, da bi spoznali resnico o sebi in o življenju, vendar pa se dogaja to le tako dolgo, dokler zares ne spoznamo bistvo svojih odvisnosti, postanemo od njih neodvisni in se odločamo iz naše lastne resnice oz. iz tistega, kar je naš namen tukaj na Zemlji, iz tistega kar nas vodi po poti nasproti načrtovani rasti in razvoju naše duše.

Mnoge naše odvisnosti nas odvračajo, da bi sprevideli tisto, kar se moramo naučiti v življenju ravno zato, ker se še nismo naučili. Kaj bi torej bil pomen učenja, če bi ga že vedeli? Na Zemlji smo zato, da se učimo o sebi, o svetu, o odnosih. Vendar predvsem o sebi, kajti vse kar obstaja izvira iz nas, vse kar zaznavamo kot naše okolje ustvarjamo z našim veličastnim umom, kajti um je tisti, ki interpretira vibracije, ki jih oddajajo čustva, ki so shranjena in vznikajo iz našega telesa. In šele potem gredo ta čustva, preobražena v vibracije, v okolje.

Naš organizem je torej kot velik oddajnik, ki ne oddaja le obrazne mimike in ostalih telesnih potez, temveč oddaja mnoge še bolj fine vibracije od katerih je ena najlažje zaznana tista, ki ji mnogi pravijo aura. Vendar pa je naša aura sestavljena iz premnogih variacij energij – ni statična. Vse energije, ki krožijo po auri so odraz naših čustev oz. tega kako zaznavamo sebe na svetu.

Večji poudarek dajemo nekemu občutku o sebi, bolj smo od njega odvisni, močnejši vedenjski vzorec se oblikuje, saj je ravno ta občutek tisti, zaradi katerega reagiramo v okolju kot reagiramo. A velikodušna življenjska energija, življenje samo, je vedno pripravljeno držati podporo, da bi sprevideli, kaj je tisto, kar nas oddaljuje od ljubečega izraza – saj je ravno ta tisti k kateremu stremimo vsi. Ravno zaradi tega nam vedno pripelje v našo bližino ljudi in dogodke, ki nam pomagajo pri prepoznavi neljubečega načina izražanja. To počne tako dolgo, kot je pač potrebno, vendar pa smo ljudje tisti, ki velikokrat omagamo in se predamo pred določenim načinom izražanja ter se enostavno ukoreninimo v 'naš način'.

Vendar pa naš način na takšen ali drugačen način vpliva na našo okolico in ker se naš način ne spreminja in torej tudi ne naš izraz, nas okolje označi za takšno in takšno osebo, s čimer se potem lahko bojujemo, bodisi priti njim ali sebi. Vendar pa ker smo se globoko v sebi odločili, da se predamo pred spremembo sebe ostanemo z 'našim načinom'. In bojujemo se in bojujemo se in smo prepirljivi in smo zlovoljni in nas motijo ljudje in…