Pričakovanja so navidezni sistem telesa, ki mu odpira nove možnosti kreiranja resničnosti. Vse kar si zamislimo je namreč mogoče ustvariti, le primerno se je potrebno opreti na tezo, ki smo jo poslali v vesolje. Vse kar prinašamo s sabo na Zemljo sta naš odnos do sebe in prelepa božanska iskra, ki temelji na samem stvaritelju vsega kar je. Mi smo dobesedno bogovi, mojstri kreacije in ustvarjanja. Vse kar prihaja iz nas in od nas je božansko in vse kar iz tega nastane je božansko.
Mi smo tisti, ki ustvarjamo svoje zgodbe na platnu življenja. Vsak od nas je prišel na Zemljo počet točno to, ustvarjat življenje točno takšno kot si ga sam želi. Prišel je dobesedno čarat, saj se skozi naše razmišljanje ustvarjajo dejanja, ki potem ustvarjajo resničnost točno takšno kot ta je. Naj povem malo podrobneje….
Vsaka naša misel rodi neko akcijo, bodisi na zavednem ali nezavednem nivoju in vsaka akcija vodi do nastanka nečesa. Mi smo tisti, od katerih vse izvira in mi smo tisti, ki določimo rezultat vsega. To smo si izbrali že pred tem, kot smo sploh prišli na Zemljo. Izbrali smo si namreč niz izkušenj, ki jih želimo podoživeti in izbrali smo si izid izkušenj, saj so izkušnje naše življenjske lekcije. Izid smo prilagodili nivoju tega, kar smo še pripravljeni sprejeti kot resnico in seveda kolikor smo sposobni prenesti kot resnico. Vsaka nova izkušnja pomakne našo zaznavo resnice bolj na rob, naša resnica se razširi, s tem pa tudi sprejemanje novih karakteristik izkušnje v naše življenje. Skozi takšen način rasti vedno znova in znova plemenitimo sebe in svoje življenje, ter postajamo boljši in boljši, postajamo boljši in boljši.
Vse kar smo in kar smo kdajkoli bili, smo storili načrtno z namenom, da bi zrasli, se notranje odrinili nasproti bolj ljubečemu izrazu našega bitja, da bi potem skozi ustvarjanje še bolj ljubečega odnosa do sebe in sveta pomagali sebi in svetu na njegovi poti k sebi, na višji nivo zavedanja in kreiranja vsega kar je. Že od nekdaj se odrivamo navzgor, proti sebi, proti luči; proti izvoru od koder izviramo in od koder prihajamo. Vračamo se nazaj…
Vsako pričakovanje je tu, da nas spodbudi, da začnemo na nov način odkrivati svoje resnice in skozi njih na nov način slikati svoj svet. Najbolj pomembno pri tem je, da smo popolnoma sproščeni, saj ni nič narobe s tem, ko si ustvarjamo pričakovanja, niti ni nič narobe z njihovo manifestacijo, pa v kakršni koli obliki že. Vsi se učimo. In ko se bomo naveličali učiti bomo spoznali, da pravzaprav že vse vemo in da vse to ponovno odkrivamo. Takrat ne bo potrebno nobeno pričakovanje, da bi spremenili karkoli v nekaj drugega, ker nam stanje kot je, ne ustreza.
Potrebno je le sprejeti vse kar smo in vse kar ustvarjamo, kajti vse je popolno in vse kar ustvarjamo, ustvarjamo z nekim namenom, pa kakršen koli že naj ta bo. In dokler tega ne bomo sprejeli, se bomo učili…
