Nivo energije, ki ga zaznavamo je odvisen od tega, koliko verjamemo vase in v to kar živimo. Bolj verjamemo vase in v svoj lastni izraz višji nivo energije v sebi zaznavamo. Vendar pa verjeti vase ne pomeni le, da preprosto verjamemo v to kar nam dostikrat natvezi um, da naj verjamemo. Zelo je pomembno, da pridemo v globoki stik z resnico, ki je znotraj nas in se hoče izraziti.
Stvari, misli, povezave, ki se rodijo v našem umu so mnogokrat zelo pogojene s takšnimi in drugačnimi mislimi in čustvi, ki so pripete nanje, zato je tudi veliko večino krat to kar pride iz naših ust, ko se še ne zavedamo, čisto nekaj drugega kar hoče povedati srce, kar hoče povedati duša. In tisto kar povemo se potem tudi čuti v okolju, kot nekaj kar je ali ni resnica oz. tisto kar poimenujemo resnica, ker ne komuniciramo le tistega kar imamo trenutno v glavi, temveč tudi tisto, kar si želi duša. Bolj je naša komunikacija usklajena s tem kar si želi duša izraziti, bolj se čuti kot resnica, hkrati pa je to globoko povezano z nivojem energije, ki ga zaznavamo pri sebi.
Manj torej izražamo tisto, kar si želi naša duša, to kar želi izkusiti, manj smo resnični v tem svetu in življenju in manj energije torej zaznavamo, ker je energija, ki smo jo prejeli za celo življenje, namenjena temu, da živimo tisto, kar smo prišli izživet oz. izkusit v tem življenju.
Vendar pa, kaj pa je resnica? Vsak od nas čuti drugačno resnico. Je to resnica ali so to le igrice uma, ki nam govori, da je to resnica? Vse kar smo se naučili, ima na takšen in drugačen način pripeto k temu neko čustvo, dokler seveda tega ne prepoznamo in to odpravimo, tako, da ostane čisto bistvo tega, kar poimenujemo za misel oz. za resnico. Zgodi pa se, da včasih v naši glavi zaznamo glas, občutek, občutje, ki nam govori nekaj drugega kot je običajno. In to, kar koli že pač je, je zelo globoko in intenzivno. Nekateri temu sledijo, drugi spet ne, vendar pa tisti, ki temu sledijo pridejo iz izkušnje, bogatejši za spoznanje, za korak bližje k resnici znotraj nas.
Vsi se priučujemo prepuščati temu, kar prihaja iz nas. Nekatere je bolj strah, nekatere manj, vendar pa takšna so pravila. Naučiti se prepuščati toku resnice, ki hoče prodreti iz nas na plano in zagrizti v največjo skrivnost življenja ter se o njej učiti je tisto po kar smo prišli v materialno življenje. In dokler ne bomo tega oddelali se bomo vedno znova in znova vračali in podoživljali to kar nočemo prepoznati. Vendar pa je to, ko nekaj spoznamo o sebi in o življenju ena najslajših in najbolj osvobajajočih skrivnosti v našem življenju, ki nam budi radost in smisel življenja. Vodi nas po cesti, ko odkrijemo ljubezen, v nas prebudi občutke radosti, ko se nam rodi prvi otrok…
