Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Lepljivost ubija | Naša prava narava

Ko se ljudje svetijo, nenavezani na, vse, da imajo možnost, da se ne lepijo. Ker ko se lepimo, potem je naša narava, no, lepljiva, kar z drugimi besedami pomeni, da privlači tisto, kar pač želimo pritegniti. In kaj to je?

Vsekakor ni nekaj, kar želimo pritegniti, nekaj nezanimivega za nas, pa naj si je to zavestno ali podzavestno. Vsi mi pritegnemo tisto, kar je zanimivo. In če ne vemo to spustiti, ostane pač prilepljeno na nas.

Navezati v življenju se ni težko, saj zelo hitro najdemo stvari, ki so nam všeč in ki v nas, našem telesu, budijo nek neverjeten občutek. Da, to so stvari, ki nam godijo, ki so nam vešč, pa kakor koli že pogledamo, in stari, ki jih želimo imeti.

Enostavno, ne? A pri tem pozabljamo, da vse stvari, ki se svetijo našim čutom, čustvom in telesu, morda niso tiste, ki si jih želi naša narava. In seveda če si jih ne želi, ker so preveč otipljive za nas, jih ne moremo spraviti skozi. Nemogoče jih je spustiti skozi našo naravo.

Namen življenja ni zadrževati, se sliniti s tem kar imamo, posedovati to, česar drugi nimajo ali pa imajo. Namen življenja je biti preprost, brez, da bi potreboval nekaj, kar bi ti zadovoljilo čustva, misli in občutke.

Še koncepti, ki nas jih učijo, kako deluje življenje, so nekaj, kar je potrebno zavreči, kajti rudi koncepti ustvarjajo lepljivost.

Lepljive niso stvari, ki se nahajajo zunaj nas, nikakor. Lepljive so stvari, ki jih mi naredimo lepljive.

Zakon privlačnosti? Tukaj ga imate. Stvari dela lepljive, na fizičnem nivoju to, kar si pravzaprav želimo. To je res, a težava je v tem, da ko se na njih navežemo, nočejo stran.

V življenju se je zelo težko odvezati tistega, kar smo navezani. Prav tako odučiti tistega, kar smo naučeni, kljub temu, da je to morda ali bo morda kdaj koli koristno za nas.

Pri vsem tem namreč pozabljamo, da stvari, ki smo se jih naučili, da so dostikrat nekoristne. Vse preveč krat nas silijo, da se v življenju naučimo mnogo balasta, ki ga nikoli ne bomo rabili.

Težava pri učenju je namreč v tem, da velikokrat stvari, ki si jih želimo zapomniti, ponavljamo do neskončnosti in to je deformacija uma in našega razmišljanja. Enkrat, ko um navadiš, da mora pomniti skozi ponavljati in to tudi počne, smo ga sprogramirali, da je dobro biti navezan na to, kar nam servirajo.

Zelo težko je namreč v svetu, kjer te nenehno silijo v učenje in pomnjenje, kjer je edini in pravi način, da si zapomniš kaj je dober izdelek, kaj je pravi način njegove uporabe, kako je potrebno zadovoljiti sistem, učitelje, biti nenavezan.

Obstajajo ljudje, ki jim pravimo inteligentni. Ti ljudje nimajo težav s pomnjenjem, tudi pa ne z izpuščanjem tega, kar so se naučili. In če jih sistem čez nekaj časa pahne v nujo, potrebo, da morajo pomniti kot vsi drugi, se jim tudi zapre inteligentnost, saj začnejo v svoji pretočni naravi, v tem, kar jih dela unikatne in edinstvene, kopičiti tisto, kar bi morda nekoč prišlo v poštev.

Gonja za ocenami, za priznanji, dela iz ljudi invalide in jih samo še bolj globoko paha v stanje, kjer se navežejo na tisto, česar pravzaprav ne želijo. K temu v veliki meri pripomore marketing, oglaševanje, državljanska vzgoja, ipd., a to niti ni toliko važno.

Najpomembneje je, da so nekoč, v preteklosti ljudje, ki so bili pretočni, postali nepretočni, ne inovativni, ne igrivi. in to ni ok, ne za vse ostale, ne za njih same, kot posameznike.

Ljudje namreč moramo biti pretočni. To je edini način, da smo ustvarjalni, zdravi, igrivi, veseli.

In ne, tukaj ne govorim o naučeni igrivosti, ne veselosti, temveč o delu nas, ki je v popolnosti svoboden in se ima rad takšnega kot je. Ne potrebujemo, da nas drugi učijo, kako je biti svoboden, kako igriv, predvsem pa ne, kako je biti človek.

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer