Vsak človek je na svojem življenjskem potovanju, čisto vsak, čeprav se na videz to ne zdi tako. A če pogledamo zgodbo na način, da vsak čuti čustva, ki so malenkost ali pa čisto drugačna od svojega soseda in da si interpretira energijo na svoj lasten način, kar se vidi skozi naše misli in ravnanja ter nagibe, potem vidimo, da smo čisto drugačni.
In ko prepoznamo to drugačnost, se lahko tudi zavemo, da nam načini drugih ne ustrezajo, vsaj večino krat, saj v našem telesu, energiji in čustvih ne ustvarjajo dovolj jasnosti, da bi nam lahko bili jasni načini zakaj, čemu in predvsem kako. Pa da na boste mislili, da načini drugih niso dobri, a v trenutku, ko jih začnemo slediti, si morda nakopamo novo nejasnost, ki nam prej kot pomaga, kvari to kar želimo iz sebe storiti.
Je že res, da je naša pot obarvana z nejasnostjo, saj je ravno nejasnost tista, ki nas pelje po življenju. Pelje nas v smer, k jasnosti. Omogoča nam, da lahko v življenju okušamo stvari, ki so nam všeč in ki nam bodrijo druha. In če se jih ogibamo, te naravne jasnosti, ki nam je dana, potem pač nimamo dosti možnosti, da izkušamo v našem življenju stvari, ki nam pomagajo priti tja, kamor smo namenjeni.
Vsak od nas ima lahko čisto vse. Prevsem pa lahko v telesu izkuša ravnovesje, čistost, jasnost, blaženost. In kako to storiti? Prepustiti se je potrebno reki življenja, ki teče skozi nas, prepustiti se je potrebno notranjim nagibom, ter dovoliti, da nas odnesejo taj kamor nas želijo.
Kot omenjeno, pot naših vzgibov in nagibov pelje po raznih dolinah in tolmunih, soteskah, a tudi po sončnih planjavah, po ravnicah. In ravno zaradite tega se splača iti na potovanje, ravno zaradi nestabilnega okolja, vetra, potresov se splača iti. In kot pravijo, kar nas ne ubije, nas naredi močnejše.
In res je tako, kar nam ne vzame nas, nas pripelje bolj k sebi, k svojemu bistvu. Nobene potrebe po upiranje zunanjim pojavom v življenju ni. Ti pojavi so tam in bodo tam. Kar pa je potrebo, pa je to, da v popolnosti izpustimo in smo samo opazovalec tega, kar se dogaja.
Ko gremo skozi tak proces nas bo bolj in bolj odvezoval od potrebe, da sledimo zunanjim pojavom, nejasnosti, ki hoče prodreti v naši jasnost, v naš občutek o nas samih. In zanimivo, naš občutek o nas samih bo začel psotajati še bolj jasen, še bolj čist in nedolžen. Nekjer na poti bomo tudi prepoznačli, da ni nobene potrebe, po zapletanju se v to kar se dogaja zunaj nas in da lahko gremo svobodni v svet.
