Kaj je tišina? Je večna zgovornost. ~ Sri Ramana Maharshi

S: Ne razumem kaj bi moral početi in kaj ne.

Bhagavan: Ne skrbi. Za kar je usojeno, da boš naredil kot delo v tem življenju, boš to naredil, pa čeprav si to želiš ali ne.

Biti miren je ne misliti.

Vedeti in ne misliti, je beseda.

BHAGAVAN

S: Torej je narobe začeti s ciljem, ali?

Bhagvan: Če obstaja cilj, ki ga je potrebno doseči, to ne more biti permanentno. Cilj že mora obstajati. Cilj želimo doseči z egom, vendar pa cilj obstaja pred egom. Kaj je v cilju, obstaja tudi pred rojstvom, torej, pred rojstvom egota. Ker mi obstajamo, se zdi, da tudi ego obstaja. Če gledamo na Jaz kot na ego, potem postanemo ego, če kot um, postanemo um, če kot telo, postanemo telo.

Misel je ta, ki gradi ovoje na tako mnogo načinov. Senca na vodi miglja. Ali lahko kdorkoli ustavi migljanje sence? Če bi se prenehala tresti, ne bi opazil vode, temveč le svetlobo.

Podobno ne zapazi egota v njegovih aktivnostih, temveč gledaj le svetlobo za njim. Ego je misel 'Jaz'. Resnični 'jaz' je Jaz.

A: Vprašano je bilo glede narave sreče.

M: Če človek misli, da se njegova sreča pojavi zaradi zunanjig vzrokov in njegove lastnine, je razumljivo zaključiti, da se ta sreča mora povečati s povečanje lastnine in izginiti sorazmerno z njenim zmanjšanjem. Zato,če se brez lastnine, bi njegova sreča morala biti enaka nič.  Kaj je resnična izkušnja človeka? Ali ustreza temu pogledu? V globokem spanju človek nima lastnine, tudi nima telesa. Namesto, da bi bil nesrečen, je prav srečen. Vsakdo si želi spati trdno. Sklep je, da je sreča vrojena v človeka in ni odvisna od zunanjih vzrokov. Posameznik mora spoznati svoj Jaz v skladu s tem, da bi odprl skladišče neomejene sreče.

Pogovori s Sri Ramana Maharshijem, pogovor 3

Svobodna volja in Usoda traja tako dolgo kot obstaja telo. Vendar modrost preseže oboje, saj je Jaz onstran znanja in nevednosti.

('Govori s Sri Ramana Maharshijev' 346)