Če nekdo resnično in v resnici išče Boga, ga bo sigurno našel. Praviš, da si iskal sedemintrideset let. Ali se vedno rezkrije v okviru določenega števila dni, mesecev, let?

On je večen, vedno prisoten, povsod in vse - On sam Je.

Prvi korak k spoznanju Resnice je, da moraš hoditi z odločnostjo, na široko prebujen in poln zagnanosti.

Prvi korak na poti do tega spoznanja – bodisi, da je to vzpodbujeno s strani nečesa, kar si prebral v knjigi ali z neposredno besedo iz ust in si to sprejel – prvi korak je manifestacija neprelomljenega vztrajanja in nikoli minevajoče potrpežljivosti.

Moj oče, ki ga tudi imenujejo majhen otrok, le normalno je, da te mora ta utrujenost in obup prevzeti, saj je ta pot skrajno težka.
Tako dolgo dokler posameznikova stopala niso bila postavljena na gladko in enostavno pot, je stanje v katerem se najdeš v sedanjosti, naravno; tudi tu je stanje, ki se lahko zgodi na poti.

Ta mali dojenček pravi, ne stremi za smrtjo dokler potuješ po tej poti, da bi premagal smrt. Zunaj si, da bi našel nesmrtnost in še vedno čakaš smrt?

Seveda, da stremeti za smrtjo smrti je zelo dobro. Ta, ki se poda za iskanjem Resnice, za spoznanjem Resnice, mora hoditi trdno, široko prebujen in poln zagnanosti.

Da, res je, ta mali otrok ti lahko pošlje le nekaj besed. Toda skozi te besede lahko najdeš pot do spoznanja Śabda Brahmana, Akṣara Brahmana - če je seveda nekdo že popotnik na poti.

Romarji na Vrhovni poti si morajo prizadevati, da sprejemajo. Le temu, kar ves čas odpada stran, se je potrebno odpovedati. Do meja svoje moči se ne poizkusi predati obupu in ostani vsak trenutek tisti, ki stremi za Samo-spoznanjem.

Dolžnost romarja je, da nenehno stremi za Njim, ki je onstran vsega, ki je istočasno v vseh oblikah, kvalitetah, razpoloženjih in načinih, pa še vedno večno onstran, ki je vse v vsem, ji je JAZ jaza.

Ko se želja, ki leži v korenu vseh jogijskih praks samo-razkrije, potem je tudi On najden.