Bog je povsod, prežema vse. Ta, za katerega misliš, da si ga iskal v svoji nadutosti leta in leta, ni ločen od tebe.
Prav tako, kot človek ne more biti brez kosti, krvi, mesa in kože, tako je Eden prisoten povsod, vedno, prepleten z vsem kar obstaja.
Človek, ki je šel iskat Boga – se mu Bog nikoli več ne bo dal odpovedal. Bog je posameznikov lasten Jaz, dih posameznikovega jaza, življenje posameznikovega življenja, Ātmā.
Iskalec se nikol ne bi smel sprostili v svojem iskanju, ne preden bi se mu razkril njegov resničen Jaz. Z iskanjem bo našel; Jaz je v njegovem lastnem dosegu.
Počutiti se utrujeno, izčrpano, ker ni našel Njega je vsekakor zelo dober znak. To nakazuje na to, da se posameznik približuje očiščenju svojega srca in uma.
Toda, kaj je to? Kaj je to, o čem govoriš? Sprašuješ se, če je kot rezultat iskanja Boga posameznik napeljan k temu, da naredi samomor? Z iskanjem njega, čigar kontemplacija, čigar ime premaga smrt!
Popuščati želji, da stremi za objekti čutil, to je vsekakor to, kar se imenuje samomor; in ta, ki premišljuje, da bi naredil samomor je v tem trenutku nor. Nikoli ne dovoli, da bi se um ustavil na ideji samomora; greh je delovati tako.
Za tega, ki je iskal Boga trideset let, ni prav, da premišljuje o samomoru ali norosti. Njegov um naj je raje vsrkan v spominjanje na Boga.
V Božji kreaciji verjetno postane neverjetno in neverjetno vedno verjetno. V skladu s tem, da bi naj to destvo postalo očitno, se mora posameznik vedno zadrževati misel na Tem, ki je Resnično. Resnično, ta mali otrok* je vedno z vami.
Pišite mu, da je v sedanjosti nujno, da ostane osredotočen z eno mislijo na eden Cilj. Moral bi ostati v samosti in si prizadevati s pomočjo jape in dhyāne nadzirati svoj um, da bi postal trden, miren in neomajen v svoji odločenosti
* Mataji
