Hvaležnost je ključ realizacije obilja. To je dobesedno sposobnost vbrizgati vse kar vidimo, slišimo, čutimo, vidimo in okušamo z energijo vrednosti. Ta energija se integrira z in skozi naša vrata percepcije in skozi to povezavo naš zunanji svet začne odsevati našo realizacijo obilja.
Preden gremo naprej si razčistimo eno stvar. Hvaležnost nima nič opraviti s krivdo. Krivda je krivda. Hvaležnost je hvaležnost. Resnica je preprosta:
- Krivda je občutek ker bi morali biti hvaležni.
- Hvaležnost je biti hvaležen.
Pri hvaležnosti se gre za cenjenje. Je pravzaprav o uživanju in ljubljenju izkušenj, ki jih imamo. Moč hvaležnosti deluje z vnosom moči, lepote in veličine v vse kar poznamo (za kar vemo).
Vzemimo si primer telesa in uma kot da bi bil sestavljen iz cevovodov kot spužva. Če naredimo nekaj zaradi krivde, potem je v osnovi krivda tista s katero se polni spužva. Seveda se naše akcije in besede morda zdijo politično pravilne in »prave« toda naše notranje bitje ne počne tega zaradi hvaležnosti in zato se spužva napolni s frekvenco dolžnosti in krivde.
Po drugi strani pa, če začnemo poslušati naraven občutek hvaležnosti in dovolimo našemu umu in telesu, da se poveže s tem občutkom, potem se bo »spužva« napolnila s tem občutkom. V tem procesu bo vsaka celica našega telesa začela prepoznavati občutek, ki ga cenimo. To je nekaj, kar pravzaprav izkusimo – občutimo ga in je neverjetno darilo, ki nam dovoli izkušnjo.
Frekvenca hvaležnosti je močna ker podpira, neguje in poudarja to kar smo.
Ko dovolite frekvenci hvaležnosti, da se dotakne vašega vida, vaših ušes, vaših občutkov, okusa in vonja - je to kar počnete, to da se cenite. Zahvaljujete se sebi, da ste si dali priložnost da se dotaknete, okusite, ovohate, čutite, mislite in slišite. Skozi in v sebe vbrizgujete cenjenje.
Namen življenja je za nas poln globokega smisla in tako bo vedno povezan z navdihom, strastjo in ljubeznijo. To so občutja, ki za mnoge od nas naredijo življenje vredno življenja. Je popolno nasprotje življenja, ki se živi samo, da zadovolji dolžnost in se izogne krivdi in sramu. Namen življenja in hvaležnost gresta z roko v roki, ker uživamo in navdihujemo vsak trenutek, ko živimo naš namen. Kot podaljšek je vsak trenutek trenutek, ko smo hvaležni, da smo zmožni deliti in to je ponazorjeno v izrazu našega pravega bistva. Hvaležnost ni nekaj, kar moramo izsiliti. Je nekaj kar izkusimo voljno in radostno. Počutimo se navdihnjeni in resnično želimo izraziti našo hvaležnost za to.
Hvaležnost je čisti užitek – mora biti. Prihaja iz resnično, resnično cenjenih stvari v življenju in zaradi tega se bomo vedno počutili dobro.
Bistvo izkušanja hvaležnosti je preprosto: vzamite si čas, da se povežete z njo. Urite um, da najde resnično hvaležnost ne glede na vse druge aspekte sebe, ki obstajajo. Še naprej plemenitite občutljivost uma, da bi našli globlje nivoje resničnosti. »Poslušajte« in čutite to na celičnem nivoju telesa in uma.
To je zares zelo preprosto, toda to deluje zares le takrat, ko to počnemo.
Življenje je lahko raj in je lahko tudi pekel – odvisno od tega, s čim se hranimo. Igranje igre krivde in sramu bo vedno vodilo do bolečine. To je neskončen cirkus teka v krogu ob tem, ko poizkušamo, da bi to izbegnili, vendar pa smo ujeti v njegov pokvarjen cikel. Hvaležnost je cikel nagrade in zdravljenja. Med tem, ko izrazimo svojemu telesu in umu hvaležnost se hvaležnost odzrcali nazaj k nam. Ta odnos z nami samimi je eden najmočnejših, katere lahko poznamo.
