Zavedanje je razumevanje, širjenje zavesti je širjenje in poglabljanje razumevanja. Za ustvarjanje umskih oblik, ki so potrebne za poglabljanje zavedanja, sta potrebna sposobnost in veščina. Brez sposobnosti in veščine se bodo isti vzorci zavedanja ponavljali. Poglabljanje zavedanja najprej zahteva sposobnost prepoznati vrata, potem prepoznati ključ, ki je potreben za odprtje vrat in nenazadnje veščina, da se premaknemo skozi portal, ki se je oblikoval. Na nasprotni strani bo magnetizem starih vzorcev zavedanja. Zaradi tega razloga je bila samo disciplina vedno prvi ključ mentalnega obvladovanja. Samo disciplina je moč, ki vzdržuje um v nenehnem delovanju.
Ko um na začetku vstopi v vsak prostor zavedanja, se mora naučiti prilagoditi svoji napetosti. Vsak obrat se bo zdel kot raztezanje, saj če se ne da več objeti mora še naprej iskati prostore, kjer je možno najti več odprtij. To se lahko samo doseže skozi vgrajevanje vsake oblike v um. Vsakokrat, ko govorimo to »rutino« z našim umom, se učimo skozi intenzivno opazovanje komunikacije, ki obstaja znotraj teh prostorov zavedanja. Brez veščine poslušanja in komuniciranja z energijami, ki tam obstajajo ne bomo dobili ključev nadaljnje širitve. Čista moč in volja nista dovolj, ker kjer bodo ena vrata zahtevala rigidno moč, bodo druga absorbirala ta tip moči kot spužva, namesto, da bi zahtevala formulo ali inteligentno komunikacijo. Po prepoznavanje teh ključev so prišli učenci k mojstru, vendar pa mora obstajati ravnotežje med slepim sprejemom ključev in procesom učenja, na podlagi katerega bi sami spoznali te ključe. Medtem, ko preprosto jemljemo in se urimo kako in kdaj bo ključ za nas odprl izkušnjo, bomo šli mimo vitalne priložnosti, da bi razvili občutljivost, ki je potrebna za prepoznanje ključev v naši lastni zavesti. Brez te občutljivosti lahko dosežemo duhovne in metafizične izkušnje, vendar si bomo zmanjšali sposobnost, da bi izbirali in usmerjali te izkušnje.
To se da povezati z razliko med tem, da vam povejo točne besede, ki so zahtevane za sprožitev komunikacije in med tem, da vas učijo kako izraziti komunikacijo z zavestnim vplivom in usmeritvijo. Konec koncev je pomembno učiti se, kako komunicirati skozi svojo lastno zavest, vendar pa bi bilo zanemarjanje razumevanja točnih besed ali ključev nesmiselno. Enako kot potrebujemo, da se naučimo etikete komunikacije znotraj zunanjega sveta, je tudi nujno potrebno razumevanje jezika znotraj sveta zavesti. Sčasoma postane naše razumevanje jezika tekoče in lahko se kritično odločimo kateri deli naj ostanejo in kateri naj gredo.
Na tej točki smo se naučili kako izražati pomen z manj in manj položenega pomena na formo ali etiketo. Vendar pa se to stanje lahko doseže samo tako, da najprej obvladamo obliko. Še enkrat je to podobno verbalni komunikaciji v tem, da so točne fraze zelo uporabne, ko se učimo jezika. Ko potem dosežemo izurjenost se forme lahko preoblikujejo, da bi lahko prečistil pomen in znotraj njega izraz. Z učenjem opazovanja učinek »fraze« ali »besede« razumemo pomen za formo. Ravno ta energija ali vpliv za formo je najbolj pomembna. To je to kar odklene speče zavedanje. Skozi ta proces odklepanja, opazovanja, raztegovanja in opozarjanja nam ta osredotočenost pove, da je zavedanje razširjeno.
