Vsaka pora našega prostora je celica manifestacije, ki sprejema in oddaja to kar je. In vse to kar je v njej shranjeno potem vpliva na našo resničnost, na naše okolje, na našo zaznavo, na nas same. Čisto vse odraža to kar je in to kar smo mi sami. Razlika med individualnim in med kolektivnim je to, da individualno reagira na vse skupaj z zavestno odločitvijo kaj bo sprejelo ali oddalo, kolektivno pa ne. Kolektivno le je, je le ogledalo individualnega.

Vendar pa dokler tega ne vemo, kot del individualnega, se tudi skozi nas, v primeru, da nimamo dobro postavljenih meja in razločevanja tega kar prihaja, pretaka tudi kolektivno oz. individualno drugih. Sicer pa, kaj pa so meje in kaj pa je razločevanje? Meje pridejo ravno zaradi razločevanja, vendar pa če je naše razločevanje tistega kar prihaja šibko, so šibke tudi naše meje, ki se v primeru, da se ne zavedamo svoje individualnosti uklonijo individualni volji drugih, ki želijo skozi nas povedati svojo zgodbo. Drugi torej skozi naše življenje in naš izraz govorijo svojo zgodbo.

Vendar pa, mi nismo prišli na ta svet, da drugi govorijo skozi nas oz. da je naše telo orodje izraza kogarkoli drugega. Sem smo prišli z namenom, da raziščemo svoj lasten izraz. Seveda pa mnogo ljudi išče svoj lasten izraz skozi izraz drugih s tem, ko se poizkuša identificirati z drugimi in jim biti podoben. A bolj to počne, bolj zapada pod njihov vpliv, pod vpliv njihove vibracije. In kaj se takrat zgodi? Ta vibracija začne znotraj našega lastnega telesa svoj sveti ples in začne v našem telesu izražati to kar želijo izraziti drugi. In seveda, bolj to počnemo, bolj prevzema ta vibracija nadzor nad našimi življenji in nad tem kar smo.

Naj se zdi kakor koli prav, mi nismo tukaj, da živimo v senci kogarkoli, mi smo prišli izživet naše lastne potenciale, ki jih lahko izživimo samo na svoj lasten način. In to mislim dobesedno! Ne mislim, da ne smemo pričakovati podpore v življenju in jo seveda koristiti, mislim pa na to, da ni dobro, če hočemo zares živeti to kar smo mi sami, da se na nobenem nivoju ne identificiramo z nikomer drugim, razen z nami samimi.

To seveda tudi pomeni ne s prijatelji, ne z učitelji, ne z nikomer. Seveda, da se v življenju učimo po vzgledu, vendar pa to dobesedno pomeni po vzgledu. Tu nismo zato, da bi bili enaki kot nekdo drug. Tu smo zato, da smo enaki kot mi sami!