Vsak od nas si ustvarja resničnost na svoj lasten način, vsak od nas je kreator. Vprašanje je le, na kakšen način si jo ustvarjamo. Si jo ustvarjamo zato, da bi se nam ponavljala ali si jo ustvarjamo zato, da bi jo živeli. Kajti, če si jo ustvarjamo zato, da bi se ponavljala, nam ne pušča dosti alternativ, kot da se ponavlja.

Nič ni narobe z dirko, ki se vozi skozi življenje po isti poti, vendar pa se iskalec resnice, tisti, ki se prebudi v resnico, kaj hitro zave, da mu stvari, ki se ponavljajo iz nekega razloga, ne nudijo notranje globine in zadovoljstva, kajti namen take resničnosti je, da se preseže in ravno, ko spoznamo, da nas ne polni več in nam ne nudi tega kar potrebujemo, smo jo presegli. Vendar pa takrat tu igra ključen element naša svobodna volja s katero se odločimo, če želimo ostati na strani resnice ali pa iti nazaj tja, na staro stran. Vse je odvisno le od privlaka oz. od lepljivosti, ki jo ima na nas resničnost iz katere smo se pravkar prebudili.

Ker ima vsak od nas svobodno voljo, lahko izbere katero koli od možnosti oz. poti po kateri bo nadaljeval naprej. Vendar pa, če še nismo dovolj okušali resničnosti, v kateri smo živeli oz.  nam je življenje omogočilo skozi njeno hipno preseganje le vpogled v resnično stanje kot le-to je, brez vseh osebnostnih želja in hotenj, se dokaj hitro vrnemo v to isto resničnost. Dokler lekcija iz te resničnosti ni naučena je njen privlak še prisoten in nas še vedno vabi nazaj, kajti ko smo se jo naučili, tega privlaka več ni.

No, vsaj ne v takšni obliki, kajti, ko je privlak, je naša svobodna volja dokaj omejena na ozki krog možnosti glede tega, kaj lahko stori, saj nas ne glede na vse vleče nazaj v resničnost, v kateri smo živeli prej. Ko se pa naučimo in se odločimo na vseh nivojih naše biti, da želimo ostati v stanju kot to dejansko je, pa privlak izgine. Takrat se prebudimo v pravo resnico, v pravo zavedanje stvari takšnih kot le-te so.