Občutki izvirajo iz naših čustev in so lahko fizični ali ne. Lahko ga čutimo kot fizično občutje, lahko kot čustvo ali kaj drugega, vendar pa so tu, da nam povejo nekaj o nas samih, o resničnosti v kateri živimo. Ne glede na to, kako ga zaznavamo je dobro preveriti od kot ta občutek izvira, kajti, če izvira iz tega, kar mi mislimo, da smo, nas morda ne podpira na tak način, kot mi to mislimo.

Občutek, ki izvira iz naše fiksacije, iz našega uma, iz našega opazovanja in vrednotenja sveta, da z njim nekaj ni tako kot bi moralo biti in da ga moramo mi spremeniti po svojih merilih, ni občutek, ki bo nam dovolil, da z njegovo zadovoljitvijo uresničimo svoj najvišji potencial. Dovoli nam le uresničevanje tistega, za kar verjamemo, da je za nas res, vse ostalo pa je za nas neresnično in tega preprosto za nas ni oz. ne verjamemo, da bi bilo možno, zato pa te opcije niti ne vidimo kot možne.

Z njo, z uresničitvijo namreč, se bomo nedvomno naučili nekaj novega o sebi in o resničnosti v kateri živimo in nas bo to nedvomno na neki točki pripeljalo do našega polnega potenciala, vendar pa je včasih dobro prevrednotiti svoje občutke in preveriti ali bomo s sledenjem njim naredili sebi uslugo ali ne. Kajti morda, če jim vseeno ne bi sledili, bi si skrajšali svojo pot do izkušanja svojih najvišjih potencialov.