Kaj je najidealnejše stanje zdravja, ki ga oseba lahko sploh kdaj okusi. Na zahodu mislimo, da oseba doseže vrh zdravja v svojih 20. in smatramo atlete kot modele fizičnega telesa ter gledamo na zunanjo moč in vztrajnost kot vodila po katerih lahko ocenimo splošno zdravje posameznika. Toda, ali je to zares res? Kako merimo zdravje? Že od starih časov so Kitajci govorili, da je otroštvo najidealnejši fizični čas, ki ga je kdorkoli od nas sploh kdaj občutil, posebej rano otroštvo. Kot dojenček in mali otrok skoraj vsakdo gre skozi skoraj idealno stanje Či-ja (življenjska energija)v naših telesih.
Či je nevidna sila, ki naredi naše vidno fizično telo živo. Primerjajo jo s paro, ki poganja vlak ali elektriko, ki omogoča, da žarnica sveti. Izraz Či se pri Kitajcih uporablja za opis energije, ki poganja vse naše fiziološke in metabolične procese. Odvisno od naše starosti in zdravja imamo večjo ali manjšo količino tega či v naših telesih, kjer se bo či svobodno gibala ali bo zagozdena. Mogoče je za nas najlažji način, da prevedemo besedo Či v naš lasten jezik in misli, da nanjo gledamo kot na energijo življenjske sile ali preprosto energijo. V tem smisliu je Či življenska sila, ki oživlja fizično snov. Kot dojenček ali mladi otrok vsi okusimo obilje Či-ja in ta Či je sposobna krožiti skozi naše telo neovirano. Rezultat tega, da imamo Či, ki je obilna in v nas kroži je, da je naše telo popolnoma fleksibilno. Naši notranji organi vibrirajo in so brez vseh strupov. Naši fizični sistemi delujejo pospešeno in ustvarjajo veličastno rast v naših zgodnjih letih. Nove informacije absorbiramo zelo hitro in zdi se, da vsako jutro, ko vstanemo z radostjo in pričakovanji novega dneva, da imamo neizčrpen vir energije.
Zakaj več nismo kot mladi otroci? Med tem, ko rastemo izgubimo to obilno in krožečo Či kot rezultat izgubimo vitalnost, fleksibilnost in radost za življenjem. K temu postopnemu zaprtju doprinaša več dejavnikov. Prvič, kot odrasli smo morda že porabili našo podedovano Či, drugič ne vemo kako ohraniti naše Či in ji dovolimo da pronica iz naših teles, ne da bi za to vedeli. Taoisti pravijo, da je v našem telesu 9 odprtin skozi katere lahko naša Či pronica iz telesa in je za nas izgubljena. Oči, ušesa, nos, usta, spolni organi in anus. In tretjič, v naših mišicah in sklepih naberemo tako dosti napetosti, da je za našo Či nemogoče, da kroži skozi naša telesa.
Celo zelo močan in fizično aktiven odrasli je lahko čustveno zaprt in fizično napet in celo najboljši atlet lahko nezavedno izpušča svojo Či, da uhaja telesu skozi svoje senzorične ali spolne organe. Nasprotno pa bo novorojeni otrok brez napora shranil svojo notranjo energijo in ji dovolil da teče po telesu brez vseh fizičnih ali čustvenih zapor.
