Jasnost je ena temeljnih lastnosti, ki pomaga človeku razumevati. Le-ta ne prihaja iz možganov, temveč jih presega. Možgani so tukaj le kot računalnik, ki premleva kubite kvantnega polja, vendar če ni jasnosti, so ti kubiti (osnovni gradniki misli) le nekaj, kar nam je nedosegljivo.

Vsak človek se je rodil z duhovno prisotnostjo, čisto vsak, vendar pa je od kultivacije le-te odvisno koliko je ostane. Če je namreč starši ne vedo negovati, ker se sami tega niso naučil v preteklosti, lahko zelo hitro uvene.

Seveda pa ni čisto vse odvisno od staršev. Tu je tudi vloge prisotnosti otroka. Kajti če je otrok prišel, da starše nauči, kako jo negovati še bolj, in najverjetneje je takšna, potem je tudi odvisno od njene stabilnosti, da ostane takšna kot je.

Cel proces stabilnosti, ki ga prinese otrok s sabo, je lahko za družino prava odrešitev, saj se družina lahko premakne na nov nivo duhovne stabilnosti. Seveda pa je to tudi odvisno od upora, ki ga družina nudi pri procesu v duhovno prebujenje.

Večji je namreč upor in večji je odpor, do manj razumevanja pride v družini.

Medsebojni upor pa ni vedno duhovne narave, je pa vsekakor nekaj, iz česar se lahko družina uči o sebi, svojih vrednotah in karakteristikah.

Če ne pride do zgladitve upora na obeh straneh do nivoja, da bi lahko »shajali« drug z drugim, je življenje težko. A če do tega pride, se začne dogajati, kajti tukaj se ne gre le za shajanje, temveč proces brušenja odpora in meja lahko vodi zelo globoko v duhovno preobrazbo družine.

Družina, ki ve sodelovati med sabo, se čuti, je usklajena ima mogoče te stvari poštimane, mogoče pa le predeluje nekaj drugega, kaj ni tako zelo očitno na zunanjem nivoju naše resničnosti.

Naša resničnost je točno takšna, za kar jo imamo. Lahko je prepojena z duhovno energijo, lahko pa je v celoti iz neposrednega stika z materijo.
Obe opciji sta pravilni za tiste, ki jo živijo vendar pa je jasnost tista, ki določa, duhovna jasnost, koliko duhovne energije se bo spretočilo skozi. In več se je, bolj je naše življenje polno.

V svetu poznamo mnogo različnih meditacij? Nekatere so vodene, pa z zvokom, pa v tišini...

A kaj je pravzaprav meditacija? Je to nekaj, kar je namenjenu sproščanju ali se da iti z njo globlje? Se samo prepustimo in dovolimo, da nas um vodi, kam nas pač odpelje in gremo čez, tja nekaj ali kar lahko kultiviramo, ne z mislimi ali dostvom drugih ampak sebe, svoje narave? In kako je spoznati? Kako prepoznati kaj je tisto, akr nas vodi v globine sebe?

Tisti, ki mislijo, da je voditeljeva energija tista, ki nas popelje nekam, no premislite... Se gre res za voditeljevo energijo, ali pa se gre za kaj drugega? Ne pozabite, da izdamo sami namen že s tem, ko se notranje usmerimo kamor želimo iti in da je zunanji učitelj le tam samo zato, da nam pomaga usmeriti misli.

In kakšen je namen meditacije? Je to samo sproščanje ali ima globlji pomen?

Namenov meditacije je mnogo, a meditacija, ki jo poznamo je koncentracija.

Vsi ljudje imamo očutek Jaz sem, vsi ljudje imamo občutek, da smo živi. To ni neki objektivni občutek, to je občutek prve osebe. Osebni občutek, ni občutek, kjer opisujemo nekaj zunaj nas, temveč se gre za naš lastni občutek, da obstajamo, bivamo.

Koptska divinacija je način čiščenja preteklosti, kjer iz polja tistih, ki so vključeni v samo divinacijo odhajajo energetski vzorci in skupki energije, ki smo jih od drugih sprejeli kot svoje in iz njih delujemo kot mi sami. Je zelo intenziven energetsko duhovni proces, po katerem človek postane drugačen, bolj odprt za nove podvige v življenju.

Kot Visoko senzitivna oseba se boste najverjetneje identificirali kot empatičen. Zaradi mnogih razlogov je to lahko tudi prednostna beseda za Visoko senzitivne. S tem, da si emaptičen pomeni, da se lahko nanašaš na to kako drugi ljudje čutijo. Kako je torej to drugačno od empata?

Empat je posebna vrsta jasno-čutnosti. S tem se premikamo iz sveta psihologije v svet duhovnega zdravljenja. Približno 2-4% populacije je jasno-čutno in okoli 15-20% populacije je Visoko senzitivnih oseb (VSO).

Mnogi (ne vsi) emapti se identificirajo z nazivom Visoko senzitivna oseba in ti so empati, na katere se nanašam tukaj. Za ta namen, je moč videti empate, ki jih naslavljam tukaj kot zelo specifično skupino znotraj Visoko senzitivnih oseb.
Kaj je razlika med tem, da ste empat in da ste empatičen?

Najprej, razlika ni črno bela. Obstajajo ljudje, ki so zelo jasno empati in Visoko senzitivne osebe (empatični), drugi, ki so jasno Visoko senzitivne osebe (empatični), a ne empati in obstajajo ljudje, ki so nekje v sredini. Meje med njimi postajajo zelo nejasne. Večje vprašanje torej je, zakaj je to sploh pomembno.

Zakaj je razlika med »empatičen« in »empat« pomembna?

Razlika je pomembna, ker empati v splošnem potrebujejo specifičen trening, da se naučijo kako delati s svojo jasno-čutno sposobnostjo brez tega, da bi postali preplavljeni.

Označbe so pomembne ker je lažje izvedeti, kje najti podporo in razumevanje, ki jo potrebujete in tudi kdo ste v odnosu do drugih. Vsi smo mešanica različnih kategorij in označb, vendar pa je preciznost pomembna, da lahko razločujemo, ko debatiramo o njih.

Za nekoga, ki je Visoko senzitivna oseba (VSO) in tudi empat, se bosta obe označbi seveda zlili v praksi, vendar pa debatirati o njih na ta način ni v pomoč, ker niso vse Visoko senzitivne osebe (VSO) empati (pravzaprav, večina jih ni).

Zato je verjetno, da boste odkrili nekaj empatov v skupini Visoko senzitivnih (VSP) oseb, vendar pa bo splošen dogovor težil, da ne bodo v poravnavi z nekaterimi težavami empatov. Ali nasprotno, bodo lahko Visoko senzitivne osebe (VSP), ki niso empati sami morda predvidevali, da uporabljate drugačne besede, da bi opisali, kar oni že vedo. To je podobno kot, da bi z nekom govoril o oceanu, ki le pozna jezera in ki verjame, da so jezera vse, kar je. Dosegli boste načelen konsenz, vendar pa ob globljem dregljaju temu ne bo tako.

Razlika je tudi pomembna, ker je lahko nelagodno nasloviti sposobnosti empata in zato mamiti sijaj pred ključnim razlikovanjem med biti empat nasproti temu, da ste le Visoko senzitivna oseba (VSP). Z drugimi besedami, zelo vabeče je prikrivati sposobnosti empata v vedno močneje sprejeto označbo o Visoko senzitivnih ljudeh in o njej razpravljti. Tukaj je zakaj: mnogi empati zaradi njihove vzgoje, lažje sprejmejo, da so Visoko senzitivne osebe, kot da bi razmatrali možnost, da so tudi sami empati. Lažje je sprejeti, da ste neverjetno dobri pri branju obrazov, opažanju govorice telesa in se namišljeno postavljate v čevlje drugih, namesto da bi sprejeli kar imate kot dejansko in brez ovinkov razumljeno intuitivno sposobnost, ki deluje na način, ki gre onstran vseh splošno sprejetih načinov nanašanja se na druge.

Kot je bilo omenjeno že prej, s tem, da ste Visoko senzitivna oseba (VSP), še vedno navigirate po psihološkem modelu, kot je sprejet v svetu. Sprejeti morate, da imate bolj senzitiven nevrološki sistem in da ima to posledice, kako živite svoje življenje, vendar pa vam ni potrebno sprejeti radikalno drugačnega pogleda na svet. Enkrat, ko se premaknete na področje empata, pa se vsekakor vse to spremeni.

Nekaterim empatom je to popolnoma v redu. Stvari se končno postavijo na svoje mesti (hura!) Drugi se bojujejo s tem, da bi ustrezali temu, kar se učijo o tem, da so empat v njihov religiozni, akademski ali drugačen pogled na svet. Pogosto je potrebno čas, da bi integrirali te različne poglede na svet v nov in oseben vse obsegajoč model.