Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Rinjenje v izkušnjo | Evolucija

Predvidevate, da um pripada nematerialnemu in res je tako, a vendar pripada svetu objektov, svetu otipljivega, kajti vsi ga zaznavamo, tako ali drugače, vsi z njim ustvarjamo nove objekte. Lahko bi mu rekli most med materialnim in nematerialnim. Obnaša se prav tako kot vsa druga čutila, kot tisti, ki povzame nematerialno resnico in je preobrazi, a tokrat ne v nematerialno, temveč v materialno.

Na tem svetu delujemo skozi um, no vsaj večina ljudi, ker nam je lažje operirati z vidnim, otipljivim. V trenutku pa, ko se umu predstavi nekaj kot neotipljivo, pa kljub temu, da je tisto nekaj neznanega, začne iskati nekaj znanega.

Dobro je tako, saj nam pomaga pri razumevanju marsičesa. A pa je to edino kar je, ali pa se le s svojim nagibom k otipljivemu izogiba resnici, ki se nahaja za otipljivim?

Ni vsak um enak. Vsak je pravzaprav drugačen, saj imamo vsi svoje breme za očistiti, seveda pa tudi za prepoznati. Normalno, da je drugačen, saj vsak od nas gleda na svet z drugačnimi očmi in dojema to, kar nam svet kaže skozi drugačno optiko.

Noben um ni enak. Nekateri so veliki, pa čeprav govorimo o nematerialni entiteti, o skupku misli in energije, drugi spet majhni. Tretji so izmuzljivi… Nihče nam ne more točno povedati, kakšen je naš um. To, kakšen je lahko le opišemo. Sicer pa, zakaj pa bi se sploh ukvarjali s tem?

Vsak um ima, kot tudi vse na svetu svoj Jin in svoj Jang. Če je preveč goreč, topel, šireč se, potem je Jang on obratno, če je bolj hladen, ozek, nejasen ali top, je Jin.

Zakaj pa je sploh vse to pomembno, kakšen je um, če je tako ali tako del nevidnega sveta, pa ne samo tega, temveč tudi del sveta, ki ni resničen? Vzhodnjaške filozofske tradicije težijo k temu, da bi ga izkoreninili, daj nam povzroča več nelagodja kot ne.

Še več, pravijo namreč, da telo in naš način razmišljanja lahko obstaja tudi brez uma. Sicer pa, kako je sploh vse to mogoče, ker če nimam uma, sploh ne morem premišljevati? Pa mislite, da je temu res tako?

Pravkar opisana pot je pot uma, kjer se um bori za nadvlado, katera stran bo zmagala, torej Jin ali Jang. A to in prava pot. Prava pot evolucije je, da um naučimo biti vedno v ravnovesju, ne da hočemo enkrat sem in enkrat tja.

Naš um samo obstaja zaradi tega večnega vrtenja, izmenjevanja napetosti, ki ga delajo bolj prožnega in bolj topega, a namen življenja ni v umu. Namen življenja je v tem, da se naučimo izpustiti stvari, ki obstajajo samo zaradi njihove narave in živeti brez potrebe po ustvarjanju napetosti.

Tukaj sicer ne govorim o napetostih zunaj, čeprav tudi, saj vsaka notranja napetost, ustvari napetost zunaj, temveč predvsem o tem, da živimo usklajeni sami s sabo.

Je že res, da nas naša notranja narava, ki ni pogojena z umom, vozi in od nas hoče, da se premaknemo ali nekaj storimo, morda tudi ne, a je um tisti, ki na podlagi svoje interpretacije sam naredi scenarij, kako in kaj. Zelo dobro je ne pozabiti, da um ni naša narava, temveč le nekaj, kar jo interpretira in se igra, a igra ni namenjena višji naravi, temveč in predvsem ohranjanju napetosti, zaradi katerih obstaja.

Je to prava pot, ko se znotraj sebe nenehno ukvarjamo z napetostmi, ki jih povzroča dvojna narava iz katere um črpa svoje zaletave akcije? Verjetno ni, saj imamo ravno zaradi uma, tako uma posameznikov, kot kolektivnega uma, življenje, kot ga pač imamo.

V svetu dvojnosti imamo vojne, lakoto, požrešnost, pretirano bogatost ipd.

A vse to, torej vsi presežki, samo še ustvarjajo nove potrebe, da se um giba in ustvarja.

Narava uma je že res morda takšna, da bi nonstop nekaj počel, če ne na zunaj, pa navznoter. Nenehno mora premišljevati, se okupirati z nečim. Pa je to res prava pot?

Mnogi bi rekli, da se tu nič ne da, da smo takšni, da pač premišljujemo in to je to. Rekli bi morda tudi, da se um mora zabavati sam s sabo in z lastnostmi, ki so mu na razpolago. A to je horizontalni način obravnave uma, kjer se nekaj zamenja za nekaj drugega, napetost za napetost, zob za zob.

A tak način ni eden in edini. Mnoga ljudstva, predvsem ljudstva iz bližnjega vzhoda, indije, kitajske, sibirije so ubrala drugačno pot.

Že zelo zgodaj so namreč opazile, da dvojna narava v kateri se um lahko razvija in izvaja svoje norčije in potrebe, ni čisto to, kar bi lahko izpolnilo človekov potencial. Človekom potencial je namreč onstran te narave dvojnosti, kajti, ko je zapleten v naravo dvojnosti se lahko razvija samo tako daleč, kot mu to narava dvojnosti veleva.

Mnogi od prej naštetih so začeli raziskovati, kaj je onstran dvojnosti. In Kaj so našli? Da je onstran dvojnosti prazen prostor, ki omogoča izkušanje dosti večjih širjav, hkrati pa tudi ustvarjanje dosti večjih čudes, ki se lahko ali pa ne prenesejo na materialni nivo.

Odkrili so namreč, da se vsaka stvar najprej pojavi v nematerialnem, v človeški resnični in pravi naravi in da se skozi naše čute, med katere se šteje tudi naš um, lahko ali pa tudi ne, prenese v materialni svet. To so odkrili s preprostim opazovanjem, razumom in logičnim razmišljanjem in s preverbo.

Zanimivo je, da bolj gremo v globino vzhodnjaških religij, bolj bomo spoznali, da temelji izkušnja na dokazu, in da se da dokazati skozi razmišljanje marsikaj tega, kar velja na svetu za čudo, boga ipd. In prav te vzhodnjaške filozofije so odkrile skozi prodiranje v naravo uma, da ga sploh ni, uma namreč, prav tako, kot mnogih drugi stvari, za katere so prepoznali, da so le konstrukt uma in nič več ali manj.

Tukaj namreč ne govorim o tem, če svet obstaja ali ne, temveč o individualni izkušnji posameznika, kaj se dogaja znotraj njega in kako sam neposredno doživlja svet. Ljudem, ki so se prebudili iz slepila dvojnosti pravimo razsvetljeni ljudje, kar pa sicer ne pomeni, da ne živijo in komunicirajo z materialnim svetom.

Pri vsem tem se gre samo za prepoznavo. In vzhodni svet je naenkrat obrnil delovanje iz horizontalnega nivoja, kjer se srečujejo nasprotja z namenom, medsebojne odvisnosti v vertikalnega, kjer se srečujejo z namenom, da se odvisnosti osvobodijo.

Jin in jang, ki je prej deloval na zelo grob način, s prisilo, z umskimi stvaritvami, je kar naenkrat dobil novo dimenzijo. Ples energij, ki je ples le v svetu dvojnosti, je kar naenkrat postal prazen, kjer se želi osvoboditi dvojne narave in potrebe po reakciji.

To se lahko zgodi le takrat, ko vsako nasprotje prepozna svoj nasproten par in tega se v svetu, kjer se nasprotja odbijajo, ne da. V svetu dvojnosti nasprotja namreč vzdržujejo svojo napetost, da se lahko pokažejo kot izkušnja.

To je eden od razlogov zakaj ljudje delajo na sebi. Odkrili bi namreč radi svojo večno naravo, ki nima nič za opraviti z dvojnostjo. Tega pa se ne da, če se ne izpostaviš dvojnosti, kjer te le-ta pili in brusi in ko si pripravljen na naslednji krog, izpljune nazaj, da se lahko še bolj rafiniraš v svoji zaznavi.

Zaznava, ki krmili svet dvojnosti namreč ni vse kar je. Vse kar je, je le za tiste, ki si ne upajo pogledati onstran tega, kar je za njih »vse kar je«. Na svetu namreč nismo, kot nas o tem učijo mnogi, iz razloga, da tekmujemo, naprezamo svoje možgane in postajamo boljši. No, vsaj na tak način ne.

Evolucija človeštva dela, da bi naj prepoznalo še več samega sebe skozi razne ujme, tako individualne, kot skupinske. A dokler bo človek brezpogojno rinil, brez da bi sam sebe vprašal, če je to nekaj, kar mu koristi in kar si želi, v svet soodvisnosti in nujnih medsebojnih reakcij, bo zelo težka.

Ravno vse to, kar človeka dela ranljivega, kar ga rani, kajti raniti ga more, ker se drugače ne nauči, mu hkrati omogoča, da postane boljši, z vsakim trenutkom, kot postane boljši, pa se bolj premika proti svoji resnični naravi, ki ni iz sveta dvojnosti.

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer