Prisotnost je naša najbolj fina substanca, katera smo. Nekultivirana se obnaša zelo naključno in povzroča človeku mnogo težav. Njegova pot je neravna, kjer ga vleče levo in desno, Prisotnost pa se odziva na um in na druge signale, ki prihajajo iz okolice.
A tudi um je tisti, ki se odziva na Prisotnost, saj ji nekultivirani um povzroča mnoge težave in preglavice. Rine jo v drugo stran od tega, kamor hoče naša narava, da gre, suva jo nazaj in naprej, da se ukvarja bolj s sabo, namesto s tem, kar naj bi tukaj storila.
Nekultivirani Prisotnost in um sta v začetnih fazah človeškega življenja zelo v neravnovesju, kar človeku povzroča mnoge težave in preglavice na njegovi poti, ko pa začne človek iskati ravnovesje na svoji poti, pa začnejo neravnovesja plahneti.
Več dela energetsko, čustveno, osebnostno in duhovno, bolj se poglablja v omejitve, bolj jih izpušča, bolj začne njegova pot iti premočrtno nasproti temu, kamor je namenjen, k luči, svetlobi in bolj začne prepoznavati napake, ki ga peljejo stran od sebe.
Prepoznavanje polja in vsega kar obstaja znotraj njega je ena ključnih stvari, da človek začne videti, a ne samo videti, temveč, da integrira v sebe te aspekte, ki so potrebni, da gre na svoje potovanje, hkrati pa preobrazi in izkorenini iz sebe tisto, česar več ne potrebuje.
