Prehlad je zgostitev v odhajanju. Bolj se držimo tistega, kar naj bi odšlo in je škodljivo za nas, bolj se nas prehlad “drži” oz. dalj časa traja, da se umakne. Dobro je vedeti, da je vse kar je redkejše od gostejšega, da je to nekaj v odjahanju, tudi, ko govorimo o nemoči. Ko govorimo o občutku nemoči, je tukaj to, kar je gosto prav občutek nemoči. Občutek nemoči je namreč le občutek, pod katerim se nahaja neka redkejša resničnost, ki pa ni nemoč. In bolj se oklepamo nemoči, večji je občutek, da nič ne moremo.
Dober primer zato je, ko nekdo odide iz našega življenja in se oklepamo občutka osamljeosti, nemoči, izpuhtelosti, izpraznjenosti ipd. Tudi tukaj se gre le za občutek, ki pa, ko ga izpustimo in mu dovolimo, da se sam razkadi, in tukaj je poudarek dobesedno na besedi razkadi, saj občutek nemoči nadomesti nekaj lažjega, nas prežame tisto, kar se nahaja pod njim. In ponavadi je to popolno zaupanje, moč, veselost ipd.
Moj predlog? Ne iskati občutkov, ki vas pahajo v nake čudna stanja. In če ste jih že našli in ugotovili, da se jih držite, je zelo preprosto. Izpustite jih... Pod tem, kar držite je vse tisto, na kar ste pozabili in vas dela močne, vesele, igrive.

