V življenju se je zelo pomebno uskladiti z globalno kolektivno in individualno/kolektvino zavestjo duše, saj le tako lahko vemo kdo smo, od kod prihajamo, kaj so naše prave in resnične korenine in kam smo namenjeni. Če se človek ne zaveda katerega koli od tega, je malček izgubljen in tava, saj mu ni čisto jasno kaj se v bistvu dogaja z njim in s svetom okoli njega.
Vsak od nas je namreč del kolektivne zavesti, a od pogleda nase in na naše življenje je odvisno, kako bomo dojemali sebe. In če nam je globalni pogled tujka, živimo ujeti v telesih, v katerih se nahajamo in hočemo odkriti zakaj smo tu in kaj počnemo. A ta zgodba je včasih zelo komplicirana.
Zelo pomembna je poravnanost v življenju, pa karkoli delamo, počnemo ali s čimerkoli se ukvarjamo. To nam kaže že osnovno izobraževanje ali pa celo hoja na dveh nogah. Če namreč nismo poravnani z višjo resnico, ne bomo nikoli mogli dobiti dovoljšnjega ravnotežja, da bomo našli naš pravi in resničen izraz.
Če ga pa najdemo, po drugi strani, pa se priklopimo na višji del zavesti, ki nam omogoča dojemati globlje resnice o življenju. In to, da dojemamo globlje resnice o življenju nam tudi daje dosti večjo možnost, da se z življenjem povežemo kot življenje samo in živimo življenje kot življenje, ne le kot nekaj izven življenja, ki življenje opazuje.
Vsak od nas je namreč popoln in kot takšen živi popolnoma tisto za kar je usposobljen, četudi ne z vidika višje zavesti. Pač živi svoje življenje z nivoja, ki ga lahko dojema. Spet, to je zelo podobno kot ocene in znanje v šoli. Bolj smo poravnani s tem, kar nas učijo, bolj dojemamo in boljše ocene imamo. To pa nam hkrati omogoča, da zaživimo drugačno resnico, kot tisti, ki stvari ne dojemajo.
A pri povezavi s kolektivno zavestjo, s katerokoli od njih, pa se ne gre za to kakšen nivo znanja imaš v glavi in kako uspešno lahko manevriraš z njim. Ne, tu se gre, da kljub temu znanju počneš stvari, ki te v življenju podpirajo, kajti kljub velikemu znanju in doktoratu iz fizike ali kemije, morda v življenju počneš stvari, ki te praznijo, utrujajo ali pa v njih stagniraš.
Vse je odvisno od perspektive, je že res, a pri višjih nivojih zavesti perspektiva odpade, kajti v trenutku, ko začneš premišljevati o perspektivi, si že v mislih in že spet tam, kjer ne želiš biti. Da, pri višji zavesti se ne gre za kombiniranje misli. Še več, tam so misli le del celote, kot so oblaki del zemlje, ki plavajo in ne nosijo nekega relevantnega pomena. Vse znanje in informacije pridejo namreč iz višje zavesti. In bolj se potopimo v višjo zavest, bolj tečejo, bolj pritekajo informacije v obliki spoznanj.
In bolj se človek sprosti v tem novem zaznavanju, bolj se poveže ter postane kolektivna zavest sama. Celotno potovanje se namreč gre samo o tem koliko smo sproščeni ,in bolj smo sproščeni, bolj zaznavamo višje nivoje zavedanja, ker če nismo, nam dostop ovirajo naše misli in čustva, ki se v naši zaznavi pojavljajo kot oblaki na nebu.
