Ljudje ustvarjamo iz vsega kar smo in nismo samo fizična bitja, kot to želijo prikazati nekateri. Smo tudi čustvena, intelektualna in duhovna. In kako ustvarjamo? Iz vsega kar smo…

Pa vendar, kdo sploh smo mi razen tistega kar je že bilo napisano o ostalih aspektih, če ustvarjamo iz vsega kar smo? Točno tako, kot je povedano, smo vse kar je in ustvarjamo iz tega vsega kar je. Ko ustvarjamo ima namreč vsak aspekt nas nekaj za dodati k kreaciji in potem se ta čudežno pojavi kot, da bi kar prišla od nekod. Npr. misli začnejo želim si partnerja, čustva dodaja, da želijo nežnega partnerja, pa misli oz. intelekt doda še, da mora biti postaven, da mora imeti to in to in to, pa čustva še dodajo, da mora biti vesela… Duhovni aspekt pa, dokler ni prebujen, dodaja sam po sebi to kar je potrebno za našo rast in razvoj, kar seveda dodaja tudi ko je prebujen, a takrat se zavedamo zakaj se nekaj zgodi, razumemo in s hvaležnostjo sprejmemo to, kar nam je ponujeno.

V začetku sicer postopoma, bolj redko, a bolj se začne človek podajati po poti proti sebi, bolj spoznava, da življenje ni le materialna igrica tekmovanja in vsega ostalega, temveč je tu še kar nekaj več. Začenja namreč vedno bolj prepoznavati kdo in kaj je, ter čemu duhovni aspekt in duhovno življenje. Pride pa tudi vedno bolj do dopuščanja.

In kaj ima z vsem tem skupaj Bog oz. bog? Bog je vse kar je, torej tudi to kar smo mi sami. Intelekt, čustva, um in duhovnost, torej vse kar je. In to ne le na omejenem prostoru, kjer dojemamo sami sebe, temveč povsod, saj smo tudi mi povsod.

Ko torej ustvarjamo smo povsod in ustvarjamo iz vsega kar smo in to počnemo vedno. Čisto vedno ustvarjamo iz vsega kar smo v tistem trenutku. Ko se torej zavest, ki se tudi imenuje bog ali vse kar je ali…, odloči, da bo nekaj ustvarila ustvari to iz vsega kar je, saj je tudi sama vse kar je in ni mogoče, da bi ustvarjala le iz delčka sebe dokler se ne zaveda, da je vse kar je.

Vam je kaj znano to zadnje, glede zavedanja sebe in prostora, ki ga okupiramo?

Kako pa zavest ustvarja? Skozi izraz namreč, tako, da izrazi namen, da nekaj želi ustvariti. Tudi v bibliji je zapisano s strani tistih, ki so vedeli za kaj se gre, da je bog ustvarjal z besedami. Preprosto je rekel bodi luč in bila je luč. In kako ustvarja človek? Na enak način. Z namenom, z besedami, z dejanji…

V nadaljevanju je dodan med besedilo videoposnetek, kjer ustvarjam čustvo ljubezni. In ker smo vsi povsod, ga ne ustvarjam samo v sebi, temveč ga ustvarjam povsod kjer sem, torej povsod. In zato se ga tudi čuti povsod tam, kjer želi biti slišano in to ne le na zavestnem nivoju, temveč v vsem kar naše bitje predstavlja. To čustvo namreč ustvarjam za vse kar smo in povsod kjer smo.

Enako je z vsemi nami, z vsemi čustvi, ki jih ustvarjamo znotraj svojih teles. Ne glede, kjer jih ustvarimo, jih čutimo vsi in to povsod. Morda ne na zavestnem nivoju, a čutimo jih vsi in kar je najpomembneje, iz njih ustvarjamo svojo resničnost čisto vsi mi. Nekateri to počnemo tako, da se bolj zavedamo tega, kar prihaja do nas, drugi spet ne, a tisti, ki se zavedamo tega, lahko čustva, ki jih ne želimo v svojem življenju preobrazimo v nekaj drugega, drugi spet ne. In ne govorim tukaj o tlačenju čustev, kajti, če jih tlačimo nismo rešili nič, samo potisnili smo jih v nezavedno od koder še vedno ustvarjajo našo resničnost.