Vsak od nas se je že kdaj znašel na poti svoje velike resnice, pa nas je nekaj vleklo stran. Kot, da bi istočasno postalo zelo nejasno. In v resnici je. V resnici je zelo nejasno.
Vse akr nas obdaja, oddaja neke signale. Že v naravi lahko vidimo, kaj nejasnost pomeni. Če k vodi pomešamo olje, je mešanica dokaj nejasna, saj ne vidimo skozi. Sicer se ne gre za pravo mešanico, ker olje ostane na površini, a tisti, ki gleda od zunaj, ne more videti, ali je voda čista in kalna ali ne.
Kar pa lahko vidi je le površina olja. In ko ga odstrani, komaj takrat lahko uzre, da se voda pod njim sveža in kalna. In takšnih in drugačnih mešanic imamo na milijone. Ene so bolj prosojne, druge manj, a od tega je tudi odvisno, koliko se dejansko pomešajo z vodo.
Tudi v življenju je tako. Imamo mešanice, ki ostajajo le na površini in mešanice, ki se pomešajo globlje, tako, da cela nova mešanice dobi nove lastnosti. Na primer pri soku, postane cela nova mešanica, v primeru malinovca, vijolična in rozasta in takšno mešano je težko ločiti, za razliko od olja, kjer samo olje posrkamo iz površine vode.
Če pri tem kar počnemo, nismo pazljivi, lahko kaj hitro naletimo na težavo. Če na primer poslušamo in srkamo politiko agresivnežev, se kaj hitro pomešamo z njihovimi ideali in ravnanji in lahko kaj hitro postanemo takšni kot so oni.
Podoben je primer agresivnih staršev, kjer je otrok zelo težko, da je miren in sproščen, saj tudi takšen otrok kaj hitro posrka odnos in čustva takšnih staršev.
Seveda je vse skupaj odvisno od tega, kako je človek prepričan sam v sebe in sledi sebi, a težava nastane, če ga tega ni noben učil ali še hujše je v njem to, da bi postal takšen, sabotiral.
Ljudje hodimo po tem svetu, da se drug od drugega kaj naučimo, in to ne v smislu intelektualiziranja, temveč v smislu notranjega odnosa do samega sebe. In včasih je zelo težko, še predvsem takrat, ko ti okolica odseva prav nasprotno od tega, kar želiš biti. A ravno to je priložnost za rast, kajti če trdno vztrajaš v svojih stališčih in odnosu do sebe, se boš počasi, a vztrajno utrjeval v tem kar si.
In ne samo to, vedno bolj boš spoznaval svoje načine reagiranja, ravnanja, čustvovanja, občutenja in boš pravzaprav dobil veliko priložnost, da greš skozi to, kar ti je bilo v preteklosti odrečeno in se naučil prepoznavati sebe.
A tukaj je ena težava. Pri vse tem je potrebno biti zelo buden, buden in si dovoliti, da lahko občutiš kaj si ti in kaj nisi. Seveda je velika mera potrpežljivosti še okronana z veliko jasnostjo, ki iznikne iz takšnega odnosa do sebe, a vse kar je potrebno, je zares le velika mera potrpežljivosti in razločevanja, ki te bo prej ali pozneje pripeljalo na pot tebe samega.
