Da bi prepoznali To resnico,
moramo odstraniti razmišljujoči um,
ga raztopiti v univerzalnem Jazu.

- Sri Ramana Maharshi, Smrti, s. 53

Sedaj pa, kaj je Blaženost?
Je stanje biti osvobojen želje za čimoli.
Je Mir, mi ni nikoli poln.

~ učenje iz Advaita Vedante, Ellam Ondre, Chapter 3. Verse 3

Tvoje roke lahko opravijo delo,
vendar pa lahko tvoj um ostane miren.
Ti si to, kar se nikoli ne premakne.
Spoznaj to in našel boš
da delo ni breme.
Vendar pa kakor dolgo misliš,
da si telo
in da delo opravljaš ti,
boš čutil svoje življenje
kot, da je garanje.
Celo, če je tvoje telo vztraja v tišini,
ali bo tvoj um miren?
Celo med spanjem je um zaposlen
s sanjami.

- Sri Ramana Maharshi, Smrti, str. 195

Čas in prostor ne moreta učinkovati na Jaz.

~ Sri Ramana Maharshi

Kakršnekoli misli vzniknejo kot ovira posameznikovi sadhani (duhovni disciplini), umu ne bi smel dovoliti, da gre v njihovi smeri, temveč bi moral počivati v posameznikovem Jazu, ki je Atman; posameznik bi moral ostati kot priča čemur koli kar se zgodi, prevzeti odnos 'Naj se kakršne koli čudne stvari, ki se zgodijo, zgodijo; naj vidim!' To bi morala biti posameznikova praksa. Z drugimi besedami, posameznik se ne bi smel identificirati s pojavi, posamezink ne bi smel nikoli opustiti svoj Jaz. To je primerno sredstvo za uničenje uma (manonasa), ki je narava gledanja telesa kot Jaza, in ki je vzrok vseh prej omenjenih ovir. Ta metoda, ki lahko uniči egoičnost si zasluži, da se imenuje predanost (bhakti), meditacija (dhyana), koncentracija (joga) in znanje (jnana).

Obstaja 'jaz', ki pride in gre in drug 'jaz', ki vedno obstaja in vztraja. Kakor dolgo prvi 'jaz' obstaja, bodo vztrajali telesan zavest in različnost čutov ali bheda buddhi. Le, ko ta 'jaz' umre, se bo resničnost sama razkrila.

- Sri Ramana Maharshi, Dan za dnem, 24.11.1946