Vāsanā je osebnostna tendenca ali karmični vtis, ki vpliva na sedanje obnašanje osebe. Je tehnična beseda v indijski religiji, posebno v Budistični filozofiji in Advaita Vedanti.

Sādhu (v Sanskritu pomenije sādhu dober, dober človek, sveti človek) je religiozni asket ali sveta oseba. Čeprav je velika večina sādhujev jogijev, niso vsi jogiji sādhuji.  Sādhu se le posveča k doseganju mokshe (osvoboditve), četrtega in dokončnega aśrama (stopnje življenja), skozi meditacijo in kontemplacijo na Brahmana.

Sādhu (v Sanskritu pomenije sādhu dober, dober človek, sveti človek) je religiozni asket ali sveta oseba. Čeprav je velika večina sādhujev jogijev, niso vsi jogiji sādhuji.  Sādhu se le posveča k doseganju mokshe (osvoboditve), četrtega in dokončnega aśrama (stopnje življenja), skozi meditacijo in kontemplacijo na Brahmana.

Cilj duhovnosti je priti globlje, pod tiste nivoje naše biti, ki nas omejujejo dojeti svet takšen, kakršen le-ta v resnici je. Duhovna navodila nam pomagajo priti onstran vseh takšnih ovir.

Satvična prehrana temelji na hrani iz Ajurvedske in Jogijske literature, ki vključuje kvaliteto sattva (guna). Po tem sistemu prehranske klasifikacije so hrane, ki poškodujejo um ali telo smatrane kot Tamasične, med tem, ko so te, ki niso niti pozitivne, niti negativne smatrane kot Rajasične.

Satvična prehrana je mišljena, da vključuje hrano in prehranjevalne navade, ki so "čiste, bistvene, naravne, vitalne, vsegujejo energijo, čiste, zavestne, resnične, častne, modre."

Satvična prehrana je predpisan način, ki daje poudarek na sezonsko hrano, sadje, mlečne izdelke, oreščke, semena, odle, zrelo zelenjavo, stročnice, polno zrnato in ne hrano, ki temelji na mesnih proteinig. Nasveti nekatere stvične prehrane, kot poudarek na mlečnih izdelkih, je sporna.

Na satvično prehrano se včasih nanašajo kot na jogijsko prehrano v sodobni literaturi. V jogijski literaturi starodavnih in srednjeveških časov je koncept, o katerem se razpravlja Mitahara, kar dobesedno pomeni "zmernost v prehranjevanju".