Manifestacija je sposobnost usmeriti našo zavest in namen na tak način, da učinkuje na stvarnost. Od najmanjših misli in občutkov do večjih izkušenj in povezav je manifestacija sposobnost razumeti komunikacijo energij v igri. Potrebno je razumeti, da prepoznava teh komunikacij energije in odnos med vzrokom in učinkom pomeni več kot le opazovanje. Razlog, da ima manifestacija omejeni učinek za mnoge ljudi leži v tem, da ne prepoznajo komunikacije, ki se odvija. V trenutku, ko usmerimo našo zavest in namen se zgodi učinek, ta učinek se začne znotraj našega uma in telesa in izzove odziv. Poslušanje tega odziva nam dovoli razumeti vzrok in učinek, da če uporabimo našo zavest na ta način se bo to zgodilo. Opazovanje samo dovoli priložnosti, da gre mimo na točno enak način, ki nam dovoli, da izpustimo čustvene in energetske blokade. Manifestacija je drugačna. Z manifestacijo imamo namen, da ustvarjamo.

Manifestacija zahteva, da opazujemo interakcijo vzroka in učinka in potem prepoznamo, če rezultat energij pelje k našim ciljem.  Če je rezultat takšen, da ni skladen z našimi cilji potem poslušamo in opazujemo zakaj je temu tako. S komuniciranjem znotraj tega energetskega odnosa začnemo natančno razumevati kaj je potrebno, da bi učinkovali na določene cilje in smer, ki jo imamo. Zadržujte v umu misel, da v začetku lahko manifestacija preprosto le razkrije smer, vendar pa ne smemo podceniti pomembnosti te smeri. Globoke spremembe v življenju se zgodijo zaradi smeri same in podobno pomanjkanje smeri lahko vodi do resničnega izostanka zadovoljitve.

Manifestacija lahko zahteva, da je potrebno izvesti aktivnost bodisi na mentalnem ali fizičnem nivoju ali obeh. Prepoznati komunikacijo, ki se odvija, ko usmerimo zavest, je razumevanje tega, kar je potrebno in potem odgovora na to zahtevo zaradi česar manifestacija deluje.

Mogoče je najbolj pogosta ovira pri manifestaciji razumevanje tistega, kar je potrebno in odgovarjanje na to zahtevo. V obeh primerih nam sposobnost prepoznati dovoli razumeti in to integrirati v nas same. Prepoznava je več kot opazovanje. Je opazovanje z namenom učinkovati na specifično smer zavesti. To je lahko razumevanje, da vse poteka kot bi naj, ali je to lahko zavedanje, da se določeni elementi morajo spremeniti. V vsakem primeru, ko smo enkrat že prepoznali se moramo odzvati. To je ta recipročnost energije in zavesti, ki nam sploh dovoli manifestacijo.

Drugi del

Usmerjanje zavesti, prepoznati kar je potrebno in reagiranje na to zahtevo je to, kar dovoli našim namenom, da se manifestirajo. Od vseh od teh je morda prepoznava prav ta, ki jo najpogosteje zgrešimo in primarni razlog, da manifestacija spodleti.

Prepoznava nam dovoli da vidimo zakaj se izkušnje razkrivajo kot se in v smereh, ki so potrebne, da se učinkuje na pozitivno spremembo.

Prepoznava je sposobnost videti vse nitke življenja, ki nas lahko vodijo do naših ciljev. Če delamo na manifestaciji doma, bo prepoznava usmerila naš um na razumevanje o tem, kar trenutno vemo in česar ne vemo o hišah in nas morda vodila do graditeljev ali posrednikov z nepremičninami. Če delamo na manifestaciji zdravega telesa, bo prepoznava usmerila naš um na razumevanje tega, kar trenutno vemo in česar ne o zdravem telesu in nas vodila do informacij, ljudi in virov, ki bodo pripomogli izvabiti to spremembo. Močneje usmerimo naš namen za manifestacijo več niti in smeri nam postane očitnih.

Prepoznava je razlog zakaj oblikujemo razmerja z učitelji, mentorji in temi z več izkušnjami od nas. Oni so sposobni prepoznati kjer smo na naši poti, kaj potrebujemo, da se bomo premaknili na nivo višje zavesti in bodo videli, če naše vaje delujejo za nas. Vendar pa je najprej na nas, da prepoznamo, da lahko pospešimo naš razvoj z učenjem učitelja ali mentorja.

Ko se prepoznava in odziv razvijata na globlji nivo, se tudi integracija premakne proti smeri takojšnjega dogajanja. Situacije razumemo, potrebne energije in čustva se napolnijo na tak način, da se omejujoča verovanja premaknejo skozi in verovanja, ki nas podpirajo lahko pridejo v ospredje. Vse to se zgodi v tem trenutku prepoznave. Na notranjem nivoju bodo mobilizirane sile zavesti in potrebne oblike za izvabljanje izražanja v zunanji realnosti.

Pomembno je razumeti, da bo v začetku manifestacija pogosto zahtevala to kar dojemamo kot notranjo, prav tako pa tudi kot zunanjo prepoznavo in odziv nanjo. Kot bi rekli, potrebna je zunanja akcija, da bi zadovoljili notranje potrebe. Med tem ko usposabljanje napreduje se bo zdelo, kot da je potrebno manj zunanjega odziva dokler na koncu proces ne postane popolnoma notranji. Da bi dosegli to stopnjo zahteva globoko in temeljito razumevanje komunikacije in odnosa med notranjimi in zunanjimi svetovi. Resnična in otipljiva integracija se zgodi, ko pravzaprav izkusimo povezavo med obema in to se lahko samo zgodi skozi opazovanje in prepoznavo.

Tretji del

Mojstrstvo nad veščinami manifestacije pride skozi intenzivno prakso in delo. Razviti moramo sposobnost neprestanega soočanja in odzivanja na to kar je potrebno. To prakso je potrebno gojiti dokler pogum, občutljivost in zavedanje ne postanejo spontani.

Vsi mojstri, ki so razvili sposobnost, da manifestirajo v trenutku so napredovali skozi trening trošenja masivnih količin energije, fokusa in volje. Prekaljen trening, ki je vključen v ta tip prakse je to kar ublaži in pogoji zavest ter ji omogoči, da se premakne in ustvarja. Temu se ne moremo izogniti, če želimo pridobiti te veščine. Vsi strahovi, dvomi, pomanjkanje potrpljenja in zmeda, ki nam bodo suflirali, da bi našli lahko pot do manifestacije so prav ta isti aspekt, ki nas bo okrepil in razvil našo zavest. Te aspekte potrebujemo, da razvijemo moč in občutljivost, tip moči in občutljivosti, ki nam omogočita nadzirati našo zavest. To je to kar je manifestacija in kar zahteva.

Obstajajo tipi manifestacije, ki so kot sapica vetra in za te od nas, ki lahko zaznavamo to energijo, lahko vidimo, da se takoj razkropi. V teh dobesedno ne obstaja dovolj energije ali napora, da bi se obdržala v naši realnosti. Tip energije, ki jo potrebujemo, da ga razvijemo je miselni koncept, ki je odločen in fiksiran v svoji odločenosti, da doseže svoje cilje. Če imamo miselni koncept, ki ga želimo manifestirati, toda samo, če nam v to ni potrebno vložiti trdega dela, potem je to popolnoma enak namen, ki se izraža in projicira. Če imamo miselni koncept, da bomo naredili karkoli je potrebno, da bomo našli pot okoli tega – potem je to tip energije in namena, ki ga bomo manifestirali. Na mentalnem nivoju ta tip zavesti išče odprtja in priložnosti povsod. Na fizičnem nivoju je telo pripravljeno in občutljivo na odziv.

Mojstrstvo manifestacije ni nikoli bilo o ustvarjanju realnosti brez napora. To je bil preprosto stranski produkt. Cilj manifestacije je le to – manifestirati točno to, kar želimo z uporabo kateregakoli orodja in znanja, ki ga imamo in na katerega lahko položimo svoje roke. Ta miselni koncept ustvarja inspiriranega, discipliniranega in posvečenega raziskovalca s pogledom na nove in boljše poti, ki naredi kar počnemo.

Je umski koncept ki ustvarja moč brez napora.

S tem, da najdemo poti po katerih najprej in predvsem dosegamo naše cilje, najdemo boljše načine da uspemo. Če preprosto težimo k temu, da bi našli enostavne poti in se odrekli doseganju naših prioritet potem bomo odkrili, da so to kar ustvarjamo lahko poti toda ni jih veliko v smeri uspeha. To, ko iščemo poti, ki vodijo do naših ciljev, nas oskrbi s priložnostjo vedeti in razumeti cilj potovanja. Potem lahko najdemo poti najmanjšega odpora in brez naporne moči. Ironična lepota je, da smo pri doseganju moči brez napora že presegli potrebo za močjo.

Prevod: http://www.thepathofpower.net/