Prvi princip: "Kogarkoli ste srečali, je pravi!"

To pomeni, da nihče ne vstopa v naše življenje slučajno, Vsi ti, ki nas obkrožajo, kdorkoli s komer ste v odnosu, predstavlja nekaj - bodisi, da nas mora nekaj naučiti ali nam pomagati, da popravimo trenutno situacijo.

Drugi princip: "Karkoli se je zgodilo, je to edina stvar, ki se je tudi morala zgoditi."

Nič, absolutno nič od tega, kar smo doživeli, ni moglo biti drugače. Niti najmanjša potankost. "Brez ... da sem vsaj to lahko naredil/a drugače... bi situacija bila drugačna!" Ne. To kar se je zgodilo je edina mogoča stvar, ki se je lahko zgodila in se je morala zgoditi - da bi se naučili lekcijo, da se lahko premaknemo naprej.

Vsaka situacija v življenju v kateri se znajdemo je popolnoma popolna, ćetudi se to križa z našim razumevanjem in to izziva naš ego.

Tretji princip pravi: "Vsak trenutek v katerem nekaj začnemo je pravi trenutek."

Vse se začne v pravilnem trenutku, ne prezgodaj, ne prepozno. Ko smo pripravljeni za to, za nekaj novega v našem življenju - je to tu, pripravljeno, da se začne.

Četrti in zadnji princip pravi: "Kar je končano, je končano."

To je tako enostvano! Ko se nekaj v našem življenju konča, pomaga to našemu razvoju. Zato, obogateni s preteklo izkušnjo je bolje, da to izpustimo in gremo naprej.

Razen, če si jogi kot Milarepa bi vsekakor moral planirati in se pripravljati kot, če če boš živel še naslednjih 50 ali 70 let ali kolikor koli, na ta način bi moral planirati. A v tebi, bi v resnici moral vedeti, da se morda ne gre za to. In ne samo to, ne bi smeli misliti samo minljivosti, temveč tudi o drugem. Vsaka situacija, ki si jo zamisliš, vse je minljivo. Na ta način se gre o vsem.
Kako torej naj opravimo s tem? Pravim, da globoko vdihnimo in se sprostimo. Najpomembnejša stvar je potruditi se po najboljših močeh v vsakem trenutku svojega življenja. Bodi dober, iskren, prijazen, pošten in trdo delaj. Če meditiraš, meditiraj dobro, če počneš nekaj, delaj to dobro. Potrudi se v vsakem trenutku. To je kako skrbiš o razumevanju minljivosti. Če le sediš tam in skrbiš, da bi morda lahko umrl v naslednji uri, to ni najboljša uporaba razumevanja minljivosti. Naredite najboljše iz vaših življenj, celo če boste umrli v naslednji uri, ne boš nič obžaloval, če si se potrudil kar najbolj znaš in veš. To je način, kako opravimo z njo.

- Tai Situ Rimpoche

Mnogo ljudi je zmedenih glede praznosti, vendar pa to ni tako zelo težak predmet, ko ga gledaš iz gledišča postave in tal. Tla so praznost in neodvisna manifestacija, samsara, je postava odrejena tlem. Na ta način postane praznost razlog zaradi katerega je vse možno. Je tla ali prostor na katerem je lahko karkoli ustvarjeno in je ustvarjeno: tla naredijo obstoj samsare možen  in je zaradi tega dosežek razsvetljenja možen. Izboljšanje čutečih bitij je možno zaradi praznosti in tako je tudi delovanje Bud in Bodisatev. Ker je vse medsebojno odvisno, ko so pravi vsi pogoji, se lahko zgodi karkoli. Praznost naredi to možno za čuteča bitja, ki trpijo v samsari, da bi tudi bili Buda po svoji naravi. Ko to bijte počisti relativna mašila samsare, ki ga vežejo, potem je možno, da postane razsvetljeno. Nič od tega ne bi bilo možno brez praznosti. Če bi vse v obstoju bilo izdatno in stalno, se ne bi nihče postaral ali naučil ničesar; nič se ne bi moglo spremeniti niti na boljše ali na slabše, nič se ne bi moglo izboljšati, ker ne bi bilo prostora za to. To je tako, če gledaš na praznost preprosto. Praznost zagotavlja vprašanja in odgovore na vsa vprašanja, ker dovoljuje gibanje in spremembo. Dovoljuje vpogled in spoznanje.

- Tai Situ Rimpoche

Nasledstvo zatočišča, ki se je začelo, ko je Gospod Buda dal zatočišče tem prvim petim učencem, se nadaljuje zadnjih 2.500 let neonesnaženo, nepretrgano in neprekinjeno.  Najprej sem ga prejel od mojega vrhovnega učitelja njegove Svetosti, 16. Karmape. Od takrat naprej sem nadaljeval v obnovitvi svojega zatočišča z mnogimi mojstri. Nazadnje sme obnovil svoje zatočišče z Njegovo Svetostjo, 17. Karmapo, ko sem obiskal njegov samostan, med tem, ko sem bil v Tibetu. To je moj zatočiščni rodovnik in ko izvajam ceremonijo zatočišča, udeleženci postanejo njen del. Pridružijo se oceanu neskončnih bitij, ki sledijo Gospodu Budi in prejemajo njegove blagoslove. To je to, kar pomeni prejeti prenos zatočišča.

Dao je življenje.
Vrlina ga ohranja.
Zemlja ga oblikuje.
Izkušnje ga polnijo.

Redkokdo spoštuje Dao
in povzdiguje življenjsko silo - De.
Pa vseeno sama od sebe storita vse.

Dao daje in ustvarja življenje.
De ga ohranja, vzgaja in razvija,
ščiti, hrani in podpira,
vendar si ga ne lasti.
Dao vodi, a ne vlada.
Dao dela in ne pričakuje.
Zato se imenuje skrivnostna moč.

- Dao De Jing, izrek 51

Prihajaš z življenjem.
Odhajaš s smrtjo.
Tretjina ljudi se nagina k življenju,
tretjina k smrti,
ena tretjina ljudi pa se trudi živeti dalje.
Zakaj je temu tako?
Zato, ker poizkušajo skrbeti za življenje.

Govori se,
da tisti, ki je dober v življenju,
na potovanju ne srečuje nevarnosti.
Gre v boj brez oklepa.
Nosorog ga ne pokonča z rogom.
Tiger ga ne opraska s kremplji.
Vojak ga ne prebode z bodalom.
Zakaj je temu tako?
Ker zanj smrt ne obstaja!

- Dao De Jing, izrek 50

Nesmrtni se ne opira na razmišljanje.
Sto smrtnikov, sto različnih mnenj.
Z dobrimi biti dober.
S slabimi biti dober.
To je prava vrlina.
Z resnicoljubnimi biti iskren.
Z lažnivci biti iskren.
To je vrlina resnice.
Skozi nesmrtnega živi Nebo,
ki harmonično izraža enost.
Ker je eno z nebom,
je njegovo srce brezmejno.
Zato sprejema vse ljudi kot svoje otroke.

- Dao De Jing, izrek 49

Ko iščeš znanje,
vsak dan nekaj pridobiš.
Ko iščeš Dao,
se vsak dan nečemu odpoveš.
Odloži, odnehaj, spusti vse,
dokler se ne izprazniš.
Prazen sebe in brez delovanja
se držiš poti, ki jo hodi Nebo.
Če tega ne zmoreš,
potem Dao ne bo s teboj.

- Dao De Jing, izrek 48