Kaj je sreča?

Sreča je resnična narava Jaza, sreća in Jaz nista različna. V nobenem predmetu sveta ni sreče. Skozi našo nevednost izpeljemo srečo iz predmetov. Ko gre um navzven, izkusi stisko. V resnici, ko so njegove želje izpolnjene, se vrne na svoj lastni prostor in uživa srečo, ki je Jaz. Podobno, v stanjih globokega spanca, samadhija in omedlenja, in ko je zaželen predmet pridobljen ali ko je odstranjen predmet, ki se ga ne mara, se um obrne navznoter in uživa čisto Srečo Jaza. Um se tako premika brez počitka v izmenjevanju ven iz Jaza in se vrača vanj. Pod drevesom je senca prijetna, zunaj na odprtem je vročina pripekajoča. Oseba, ki hodi po soncu se počuti hladno, ko doseže senco. Nekdo, ki nenehno prehaja med senco na sonce in potem nazaj v senco je neumnež. Podobno, um tega, ki pozna resnico, ne zapusti Brahmana. Um nevednega, v nasprotnem, se vrti v svetu, se počuti nesrečnega in se za malo časa vrne v Brahmana, da bi izkusil srečo. Dejansko, je to, kar se imenuje svet, le misel. Ko svet izgine, tj. Ko ne obstaja nobena misel, izkuša um srečo; in ko se svet pojavi, gre skozi bedo.

- Sri Ramana Maharshi, Kdo sem Jaz?, 24

Ali je kakršnekoli uporabne vrednosti brati knjige teh, ki hrepenijo za sprostitvijo?

Vsa besedila pravijo, da v skladu s tem, da dosežeš sprostitev, da bi moral posameznik povzročati miren um; zato je njihovo dokončno učenje, da bi um moral izvajati mir; enkrat, ko se to razume, ni nobene potrebe za neskončnim branjem. V skladu s tem, da bi utišal um, mora posameznik povpraševati znotraj sebe, kaj njegov Jaz je; kako je lahko to iskanje izvedeno v knjigah? Posameznik bi moral poznati svoj lasten Jaz s svojim lastnim očesom modrosti. Jaz je znotraj petih ovojnic; a knjige so zunaj njih. Ker se mora povpraševati v Jaz z odstranjanjem petih ovojnic, je pogubno iskati ga v knjigah. Prišel bo čas, ko bo posameznik moral pozabiti vse, kar se je naučil.

- Sri Ramana Maharshi, Kdo sem Jaz?, 23

Bhagavan:

Ljudi je strah,da ko ubijejo ego ali um,
da bo rezultat le praznost
in ne sreča.

Kar se v resnici zgodi je,
da se ta, ki misli,
predmet misliin mišljenje
vsi zlijejo v en Vir,
ki je Zavest
in Radsot sama,
in to stanje ni
niti negibno, niti prazno.

Ne razumem
zakaj bi ljudje morali biti prestrašeni
pred stanjem,
v katerem vse misli prenehajo obstajati
in je um ubit.

To izkušajo vsak dan v spanju.

V spanju ni ne uma, na misli,
vendar pa ko posameznik vstane iz spanja pravi,
'Spal sem dobro.'

- Dan za dnem z Bhagavanom, 24.12.1945

Poseben vlak romarjev je pripeljal kar nekaj obiskovalcev iz Bengalija. Eden od njih je rekel, da je prebral knjigo g. Paula Burtona in od takrat je bil vznemirjen, da bi srečal Sri Bhagavana. Vprašal je tudi: Kako naj bi premagal svoje strasti?

M: Odkrij njihov vir in potem bo vse lahko.

(Pozneje) Kaj so strasti? Kama (poželenje), khoda (jeza) ipd. Zakaj vzniknejo? Zaradi hotenja in nehotenja nasproti videnim predmetom. Kako se predmeti projicirajo v tvojem pogledu? Zaradi avidye, tj. neveddnosti. Nevednosti glede česa? Glede Jaza. Torej, če odkriješ Jaz in ostaneš tam, ne bo nobenih skrbi, da bi imel strasti.

(Pozneje) Še enkrat, kaj je vir strasti? Želja biti srečen ali uživati užitek. Zakaj se pojavi želja po sreči? Ker je tvoja narava sreča sama in je naravno, da prideš k sebi. Te sreče ne najdeš nikjer drugje kot v Jazu. Ne išči drugje. Temveč išči Jaz in vztrajaj v njem. Še enkrat, ta sreča, ki je naravna, je preprosto ponovno odkrita, torej jo je nemogče izgubiti. Medtem, ko je sreča, ki vznikne zaradi drugih predmetov zunanja in zato podvržena temu, da se izgubi. Zato je nemogoče, da je stalna in je zato ni vredno iskati. Še več, hlastanje za užitki ne bi smelo biti vzpodbujano. Posameznik ne sme postaviti ven gorečega ognja tako, da nanj kaplja z ojlem. Poizkus začasno zadovoljiti hlastanje, tako, da bi lahko strast pozneje zatrl, je preprosto neumno.

Brez dvoma obstajajo druge metode za tlačenje strasti: Le-te so (1) redna hrana, (2) postenje, (3) vadba joge, (4) zdravila. Vendar pa so njihovi učinki prehodni. Strast se ponovno pojavi z večjo silo kakor hitro odpravimo nadzor. Edini način kako jih premagati , je da jih izkoreninimo. To naredimo s tem, da najdemo njihov izvir, kot je to povedano zgoraj.

- Pogovori s Sri Ramana Maharshijem, 523

S: Ali je izkušnja Najvišjega stanja enaka za vse?
Ali obstaja med njimi kakšna razlika?

M: Najvišje stanje je enako in tudi izkušnja je enaka.

S: A jaz najdem kakšno razliko med vzajemnom delovanjem, ki je položeno na Najvišjo Resnico.

M: Mesedojna delovanja so narejena z umom. Umovi so različni in tako so interpretacije različne.

S: Mislim vprašati ali se iskalci izražajo drugače drug od drugega?

M: Izrazi se lahko razlikujejo glede na naravo isklaca.
Le- ti so namenjeni temu, da vodijo iskalce.

S: Eden videc govori v besedah krščanstva, drugi spet v teh od islama, tretji Budizma ipd.Ali je to zaradi njihove vzgoje?

M: Kakršnakoli je že njihova vzgoja, je njihova izkušnje enaka.
Vendar pa se načini izražanja razlikujejo glede na okoliščine.

- Sri Ramana Maharshi, Pogovori s Sri Ramana Maharshijem, Pogovor 595

Bhagavan:

Koncentracija pomeni ne misliti ničesar.
Po drugi strani, pa je
postaviti vstran vse druge misli,
ki preprečujejo pogled v našo resnično naravo.
Vsi naši napori so le usmerjeni
v dvigovanje tančice nevednosti.
Seda se zdi težko dušiti misli.
V prerojenem stanju bo bolj težko
priklicati misli.
Pa, a so to stvari, o katerih naj razmišljamo?
Obstaja le Jaz.
Misli lahko delujejo le takrat, ko obstajajo predmeti.
Vendar pa predmetov ni.
Kako sploh lahko vzniknejo misli?
Navada nas pripravi do tega, da verjamemo,
da je težko prenehati misliti.
Posameznik ne bi mogel bitil bolj neumen,
če bi preko mislim nepotrebno vplival nase
vkolikor bi odkril napako

- Sri Ramana Maharshi, Pogovor 398.

S: Torej moram iti nazaj in izslediti vir misli.

M: Prav tako; na ta način bodo misli izginile in ostal bo samo Jaz.

V bistvu za Jaz ne obstaja ne znotraj ne zunaj.

Ta dva sta le projekciji ega.

Jaz je čist in absoluten.

S: To razumem le intelektualno. Ali ni inelekt v pomoč pri spoznanju?

M: Da, do dolečene stopnje.

Klub temu, spoznaj, da Jaz preide intelekt - le-ta mora izginiti, da bi dosegel Jaz.

S: Ali moje spoznanje pomaga drugim?

M: Da, vsekakor.
To je najboljša možna pomoč.

Vendar pa, drugi ne obstajajo, da bi jim pomagal.

Realizirano bitje vidi Jaz, pravtako kot zlatar ocenjuje zlato različnih druguljev.

Ko se identificiraš s telesom, potem le obstajajo le oblike in podobe.

Vendar pa, ko presežes svoje telo, drugi izginejo, skupaj s tvojo telesno zavestjo.

S: Ali je enako z rastlinami, drevesi, ipd.?

M: Ali le-te sploh obstajajo ločeno od Jaza?
Odkrij to.
Misliš, da jih vidiš.
Misel je proicirana navzven iz tvojega Jaza.
Odkrij od koder vznika.
Misli bodo prenehale rasti in ostal bo samo Jaz.

- Sri Ramana Maharshi, Pogovori s Sri Ramano Maharshijem, Pogovor 13.