1.Kaj so značilnosti resničnega učitelja (Sadhuruja)?
Stabilno vztrajanje v Jazu, gledanje na vse z enakim pogledom, neomajan pogum vedno, v vseh prostorih in v vseh okoliščinah ipd.

2. Kaj so značilnosti iskrenega učence (sadsisya)?
Intenzivno stremljenje za odstranitvijo žalosti in doseganje radosti in intenzivna nenaklonjenost vsem vrstam vsakodnevnih užitkov.

3.Kaj so karakteristike navodil (upadesa)?
Beseda ‘upadesa’ pomeni: ‘blizu prostora ali sedeža’ (upa - blizu, desa - prostor ali sedež). Guru, ki je utelešenje tega, kar je označeno z besedami sat, chit, ananda (obstoj, zavest in blaženost), preprečuje učencu, ki je zaradi svojega sprejemanja oblik predmetov čutil služil iz svojega resničnega stanja in je posledično vznemirjen s klofutami radosti in žalosti, da bi nadaljeval tako in ga vzpostavi v njegovo lastno resnično naravo brez razlikovanja.
Upadesa tudi pomeni prikazovanje oddaljenega predmeta prav blizu. Prinešen je domov k učencu, da je Brahman za katerega verjame, da je oddaljen in različen od njega, blizu in ni različen od njega samega.

- Sri Ramana Maharshi, Duhovna navodila

Bhagavam je razložil, da je Jaz ena resničnost,
ki vedno obstaja in da se zaradi njegove luči
vse druge stvari vidne.

To pozabimo in se osredotočamo na vse pojavnosti,
tako na tiste, ko so osebe pristone
in ko jih ni.
oboje, ko osebe nekaj izvajajo kot v gledališču
in ko ni bilo nič izvedeno.

Luč je ta, ki nam omogoči videti dvorano,
osebe in igranje.

Tako zelo smo prevzeti
s premeti ali s pojavnostjo,
ki jo razkriva luč,
da ne polagamo nobene pozornosti na luč.

V prebujenem stanju ali v stanju sanjanja,
v katerem se stvari pojavijo
in v stanju spanja
v katerem ne vidimo nič,
tam vedno obstaja luč zavesti ali Jaza;
kot luč v dvorani, ki vedno gori.

Stvar, ki jo je potrebno narediti, se je osredotočini na tega, ki gleda
in ne na videno,
ne na predmete,
temveč na luč,
ki jih razkriva.

- Sri Ramana Maharshi, Dan za dnem z Bhagavanom, 16.9.1945

Bhagavan:

Želiš iti drugam
in od tam si boš želel
iti na nek drug kraj.

Glede na to stopnjo, se tvoja potovanja ne morejo končati,

Ne spoznaš, da je tvoj um tisti,
ki te vodi na ta način.

Nadziraj to žejo in srečen boš
pa kjerkoli že živiš.

Moj vtis je, da je Swami Vivekananda
nekje govoril zgodbo
o človeku, ki je poizkušal pokopati svojo senco
in odkril, da se je nad vsakim pokrivkom zemlje,
ki ga je položil v grob,
ki ga je izkopal, da bi zakopal svojo senco,
pozneje še vedno pojavila nad novo zemljo;
sence ni mogel nikoli zakopati!

Podoben je primer posameznika,
ki poizkuša pokopati svoje misli.

Posameznik mora zato poizkušati
priti prav na dno
iz katerega misel vznika
in izkoreniniti misel,um in želje.

-. Sri Ramana Maharshi, Zavestna nesmrtnost, Poglavje 15

Bhagavan:

Sčasoma
bo koncentracija postala prijetna in lahka
in boš v tem stanju
če boš prisostvoval poslu
ali boš sedel izrecno v meditaciji.

Posel bo vse bolj lahek za tebe,
ko bo tvoj um umirjen
in okrepljen s koncentracijo.

Posel boš smatral
le v luči sanj
vendar pa to ne bo učinkovalo nate,
saj mu boš šel prisostvovat
kot, da bi bil resen.

Naj bo stanje brez misli samo zase,
ne misli o njem, kot da pripada tebi.

Pravtako, kot takrat, ko hodiš
in izvajaš korake neprostovoljno,
stori tako tudi v svojih drugih dejanjih,
saj na stanje brez misli
ne učinkujejo tvoja dejanja.

- Sri Ramana Maharshi, Pogovor 146

Question: Is reincarnation a fact?

Bhagavan: You are incarnated now, aren't you? Then you will be so again. But as the body is illusion then the illusion will repeat itself and keep on repeating itself until you find the real Self.

Question: What is death and what is birth?

Odkrij, za koga obstajajo ti dvomi?
Kdo je ta, ki dvomi?
Kdo je ta, ki misli?
To je ego.

Drži se ga.
Druge misli bodo odmrle.
Ko Ego ostane čist,
poglej od kje ego vznika.
To je čista zavest.

- Sri Ramana Maharshi, govor 251

S: Kako je moč premagati poželenje, jeza, grabežljivost, zmedenost, napuh in ljubosumje?

M: Z dhyano.

S: Kaj je dhyana?

M: Dhyana je zadrževanje sa na posamezni misli in odstraniti vse druge misli.

S: Na kaj se naj meditira?

M: Na karkoli, kar želiš.

S: Za Šivo, Vishnuja in Gayatri se govori, da so enako učinkoviti. Nad katerim naj meditiram?

M: Nad katerim koli, ki ga imaš najraje.
Vsi so enaki v svojem učinku.
Vendar pa se moraš držati enega.

S: Kako naj meditiram?

M: Osredotoči se na tega, ki ti je najbolj všeč.
Če prevlada ena sama misel,
so vse druge odstranjene in dokončno izkoreninjene.
Kakor dolgo prevladuje raznoličnost, obstajajo slabe misli.
Ko prevlada objekt ljubezni, vzdržujejo polje le dobre misli.
Zato, drži se le ene misli.
Dhyana je glavna vaja.

Dhyana pomeni boj.
Kakor hitro začneš meditirati se bodo zbrale skupaj druge misli,
zberi moč in poizkušaj se potopiti v eno misel, ki se je poizkušaj držati.
Dobra misel mora postopoma pridobiti na moči s prakso, ki se ponavlja.
Po tem, ko je postala močna, bodo druge misli prisiljene pobegniti.
To je kraljevska bitja, ki se vedno zgodi v meditaciji.

Posameznik se hoče otresti bede.
Za to je potrebna mirnost uma,
ki pomeni odsotnost vznemirjenja, ki pripada vsem vrstam misli.

Mir v umu pride v ospredje le z dhyano.

S: Kaj je potem potreba za pranayamo?

M: Pranayama je namenjena tem, ki ne morejo neposredno nadzirati misli.
Služi kot zavora v avtomobilu.

Vendar pa posameznik ne bi smel prenehati z njo,
vendar pa bi moral nadaljevati do pratyahare, dharane and dhyane.

Po tem, ko bo dhyana začela kazati sadeže,
bo um prišel pod nadzor celo ob odsotnosti pranayame.

Asane (postavite, poze) pomagajo pranayami, ki pomaga dhyani na svoj način,
in kot rezultat se pojavi mir v umu.
Tu je namen hatha joge.

Ko je dhyana dobro vzpostavljena se ji ne da odpovedati.
Zgodila se bo avtomatsko, celo, ko se ukvarjaš z delom, igro ali uživanjem.

Vztrajala bo tudi v spanju.

~ Sri Ramana Maharshi, Talk 371.

Jaz je kot močan magnet znotraj nas.

Postopoma nas veče k sebi, čeprav si mi zamišljamo, da smo mi tisti, ki gremo k njemu sami.

Ko smo dovolj blizu, konča naše aktivnosti, nas naredi mirne in pogoltne naš osebni tok, in tako ubije našo osebnost. Prevzame naš intelekt in poplavi celotno bitje. Mi mislimo, da meditiramo na njem in se razvijamo nasproti njemu, medtem, ko je resnica, da smo kot železna polnila in on je Atman-magnet, ki nas vleče k sebi. Ta proces iskanja Sebe je oblika Boažnskega Magnetizma.

Potrebno je pogosto in redno vaditi meditacijo dokler vzbujeno stanje ne postane navada in stalno skozi dan. Zato meditirajte.

Pogled na blaženost ste izgubili, ker vaš meditativni odnos ni postal spontan in zaradi ponovne pojavitve vasan. Ko postanete sevajoči v običajnih okoliščinah, postane užitek duhovnih blagorov stvar naravne izkušnje.

- BHAGAVAN, Zavestna nesmrtnost