Čistejši kot um postane s spominjanjem Nanj v vsem, bolj izvrstno bo tvoje delo.

Kot delovanje se ne manifestira nič drugega kot le On. V svojem delu mora posameznik gojiti čistost in iskrenost. S tem, da je izbral duhovno pot, ne bi smel posameznik nikoli hlepeti po naklonjenost ali spoštovanju kogarkoli, ali si želeti, da bi mu pomagali pri njegovih nalogah.

Vedno vadi potrpežljivost in samo disciplino. Pratako kot kapljica kisline pade v večjo količino mleka, in postanejo vsi njegovi deli kisli, tako tudi če malček navezanosti ali jeze ukrade posameznikovo delo ali služenje, je to zelo škodljivo - ne pozabi tega!

Za te, ki so romarji na poti, je nujno, da napredujejo naprej odločno, energizirano, enakomerno in z veliko hitrostjo. Sedeti v majavem vozičku se ne bo obneslo. Dinamična moč uma je vedno potrebna. Ti sam moraš oblikovati svoje življenje - imej to v umu!

- Sri Anandamayi Ma, Matri Vani II, Vairāgya Mārga

Krivda se lahko primerja z kravjim drekom. Ko le-ta leži povsod, nima uporabne vrednosti. Vendar pa, ko je pomešan z zemjo in se spremeni v gnojilo, ga položioj pod rastline, kakšne čudovite rože, sadje ali zrna vse ne bodo zrasla!

Podobno, če prosilec lahko prenaša, da ga krivijo in kritizirajo, bo to takorekoč, kot če to uporabi, da izboljša svoj karakter, koristno - pravtako, kot zemlja postane rodovitna zaradi gnoja.

Ali ne vidite, kakšna čudovita stvar je, ko te okrivijo? Krivda ni nič drugega kot On, Eden.

Vsa žalost se pojavi zaradi dejstva, da vidijo mnoge tam, kjer je samo eden.

~ Sri Anandamayi Ma, the Mother Bliss-incarnate

Z nenehno vajo posameznik dokončno doseže.

Vsi bi se morali odločiti, da poizkusijo in sledijo nasvetu svojega prijatelja do najmanjše potankosti natančno. V katerem trenutku se nas Bo usmilil s Svojim dotikom je na Njem; naša dolžnost je priklicovati Ga brez prekinitve.

Zadosti časa je bilo porabljeno v tavanju brezciljno, sem ter tja in v zapuščanju poti, da bi uživali v gledanju na svet in da bi se zabavali na različne načine, na način kot se to pač na svetu počne. Sedaj pa bi moral ves posameznikov čas biti porabljen, kolikor le mogoče, v poizkusu najti svoj lastni Jaz.

Znova in znova poiskusi doseči cilj, ki si si ga postavil sam. Kakor dolgo Spoznanje ne pride, ne smeš nikoli opustiti svojih naporov. Naj bo to tvoj trden sklep.

- Sri Anandamayi Ma; Matri Vani II

Beseda manus (man: Man um, hus zavest) sama daje sled temu, kaj bi moral človek zares biti: bitje, ki je samozavestno. Celo, če mu je spodrsnilo ali je padel, ali ni njegova zavezujoča dolžnost, da uporabi kot vzvod prav to zemljo na katero je padel in vstal ponovno? Poleg tega, posameznik ne pade tako pogosto. Njegova dolžnot kot človeka je nenehen napor. Če se ne prebudi v zavest svojega lastnega Jaza, kaj pa je dosegel? Le zapravil je svoje življenje. Koliko življenj je zapravljenih leta za letom, obdobje za obdobjem v neskončnem prihajanju in odhajanju. Odkrij kdo si. Odkrij pomen kroga rojstev in smrti, njegov vzrok in kam vodi. Ko človek postane popotnik na poti do svojega notranjega bitja, razdalja, ki ga loči od njegovega Cilja počasi izgine. Vsekakor boš moral iti na to potovanje do Nesmrtnosti, teptati pod stopali stotine in stotine ovir in motenj.
To je vrsta možatosti, ki se mora prebuditi. Zakaj bi ostal brezmočen, kot da bi bil paraliziran? Vedno znova ponavljaš, da ne moreš, ne moreš izvajati sadhane. Zakaj? Zakaj? Zakaj?

Posameznik na primer lahko ostane v tišini, ko je jezen, vendar pa je v nekem času priklenjen na to, da vzkipi. Ko je um osredotočen na Boga, nadaljuje z napredovanjem enakomerno, in vzdolž tega vznikne čistost telesa kot tudi uma. Premlevati o občutkih je izguba energije.

Ko je um zato okupiran in se tišina ne opazuje, najde sprostitev v govoru. V nasrotnem bi lahko ta vrsta tišine morda dodala nezaželen pritisk na čutila in verjetno na bolezen. Vendar pa, ko je um obrnjen navznoter, ne le, da ne more priti do poškodb zdravja, temveč več kot to, s stalnim ostajanjem na misli o Bogu, se vsi vozli (granthi), ki so gradniki ega razpletejo in zato, bo to kar mora biti prepoznano, prepoznano.

- Besede Sri Anandemayi Ma, Osem