Mawlana Jalal a-Din Muhhamad Rumi, tudi poznan kot Jalal ad-Dim Muhhamad Balkhi, pogosto poznan spoštljivo kot Mawlana (“naš mojster”)´je perzijski sufi iz trinajstega stoletja, pravnik, teolog, poet in eden največjih duhovnih mojstrov Islama. Poznan je tudi bil kot Rumi (“Rimljan”) ker je preživel večino svojega življenja v regiji, ki je pozanana muslimoanom kot “Rum” na anatolskem polotoku, katerega večina je bila podjarmljena s strani Seljuqskih Turkov po stoletni vladavini rimljanskega imperija. Priznan očete enega glavnih sufikjsih redov Islama, reda Mevlevi, čeprav je njegova dejanska interpretacija prišla po poti njegovih učencev. Nanj so se tudi pogosto nanašali s perzijskim nazivom Khodawandgar (“veliki mojster”).

Na Mawlano se ne gleda le kot na enega največjih sufijskih pesnikov, temveč so ga tudi opisali zahodni orientalisti kot “najbolj eminentnega sufijskega pesnika kar jih je ustvarila Perzija”, “največjega mističnega poeta islama” in celo “največjega mističnega pesnika katerekoli dobe”.
On je avtor znamenite Mathnawi, pesmi iz 25.700 dvovrstičnih rim, ki se zmatra kot njegovo največje delo, ki je bilo ustvarjeno v njegovih poznih letih ini vsebuje veliko število zgodbic in anekdot iz različnih stilov. Njegovo drugo najbolj poznano delo je Diwan-i Shams-i Tabriz, ki vključuje okoli 40.000 dvovrstičnic, ki je zbir pesmi, ki opisujejo mistična stanja in razlagajo različne točke sufijske doktrine. Diwan je zbir ekstatičnih izjav, z večino gazalijev (ali liričnih ljubezenskih pesmi), ki jih je spontano spesnil Mawlana med samo (vrtečo se meditacijo), prakso, ki se izvaja še danes s strani sufijev iz reda Mevledi.

Družina in rojstvo

Mawlana se je rodil 30. septembra 1207 pred našim štetjem. Izvirno se je mislilo, da se je rodil v Balkhu, v provinci Khorasan v severni Perziji (sedaj Avganistan). Vendar pa moderni učenjaki predlagajo, da je v času njegovga rojstva za njegovega očeta rečeno, da je živel nekaj 250 km severno zahodno od Balkha, v majhnem mestu Wakhsh, ki se nahaja na področju sedanjega Tujikistana, kjer je živel njegov oče in delal kor pravnik in pridigar med leti 1204 in 1210.

Hazrat Husain ibn Ahmad Khatibi, Mawlanin stari oče, je bil velik učenjak in so ga smatrali za velikega duhovnega vodjo, ne le učeni ljudje temveč tudi vladarji tistega časa tako zelo, da zanj rečejo, da se je poročil z Mailika-i-Jahan, edino hčerko Sultana iz Khwarizmshah, Sultana Alauddina Mujammada. Ta odnos nekateri sodobni učenjaki zavračajo.

Štirje ljudje so dobili preroške sanje, kjer se poroči s princeso - on sam, Sultana iz Khwarizmshah, princesa in njegov vezir - v katerih je vsakemu povedal Prerok, da se mora Hazraz Husain ibn Ahmad poročiti s princeso. Devet mesecev po njuni poroki, sta imela sina, ki sta mu dala ime Bahauddin.

Mawlanin oče, Hazrat Bahauddin Walad, je podedoval tradicijo po svojem očetu v resničnosti znanja in duhovnega ugleda. Bil je priznan kot človek globokega učenja in je imel naziv Sultana-ul-Ulama (kralja učenjakov) in rečeno je tudi, da je bil potomec Abu Bakra, Prerokevega prvega kaplana in tesnega sodelavca, čeprav se nekate učenjaki ne strinjajo s tem.

Hazrat Bahauddin je imel močna mistična nagnjenja in njegov preživeli strokovni duhovni časopis, ki se je ohranil pod naslovom Ma’aref (Gnostikova modrost), beleži nekatere njegove izkušnje. V enem silnem prihodu, poroča: “Izbrisal sem si iz spomina sebe, odrešil se vseh oblik, tako, da lahko vidim Boga. Rekel sem si, da bom izbrisal Boga in izpraznil Boga vseh oblik, da bi ga videl in dosegel Njegov blagoslov bolj nemudoma. Čantal sem “Bog” in se v svoji zavesti pridružil Bogu in sem videl Boga, v preobleki Njegove Božje glave in z lastnostmi popolnosti.

Zgodnja leta

Večino let v katerih se je Mawlana oblikoval je spreživel na potovanjih s svojo družino. Po njegovem rojstvu je družina zapustila Khorasan in živela po različnih mestih na Srednjem vzhodu v obdobju 10 let. Različne razlage so podane za družinski odhod iz Khorasana. Nekateri pravijo, da je Hazrat Bahaudin odšel zaradi slutnje po ovirani Mongolski invaziji, ki je razrušila večino področja, med tem, ko drugi pravijo, da je njegov odhod bil zaradi sovražnosti Fakhruddina Razija, filozofa in vplivnega dvorjana Khwarizmshaha.

V času, ko je Hazrat Bahauddin prebegnil na zahod, je bila njegova družina sestavljena iz hčerke, Fatime Khatun, starejšega sina, Husayna, od katerih sta oba najverjetneja ostala v Khorasanu skupaj z Hazrat Bahauddinovo ostarelo materjo. Družinski člani, ki jih je vzel s sabo so vključevali ženo, Mu'mine Khatun in dva sinova, Hazrat Jalal ad-Din in Alauddin . Hazrat Jallal ad-Dinov brat je bil starejši za dve leti in se je rodil leta 1205.

Glede na nekatere učenjake je Mawlana naključno srečal enega najslavnejših perzijskih mističnih pesnikov, Hazrata Fariduddin Attarja v iranskem mestu Nishapur po tem, ko je zapustil Samarkand. Hazrat Fariduddin se zdi, da je bil globoko ganjen z mladim Hazrat Jalaluddin Rumijem in mu je predstavil kopijo svoje Asrar-name (˙Knjige skrivnosti)´. Kot je Hazrat Bahauddin ponovno odšel, za njimi pa tudi njegov mlad sin, so povedali, da je Hazrat Fariduddin pripomnil: “Tam gre reka, ki vleče mogočen ocean za sabo.”

Kot otrok je bil Mawlana Rumi hiter, inteligenten in poln radovednosti. Ena takšna zgodbica osvetljuje njegove duhovne moči med njegovimi otroškimi prijatelji v staristo šest let, ko je v odgovor na zahtevo njegovih tovarišev s katerimi se je igral, da skoči na sosednji balkon, po poročanju odgovoril: “Moji bratje, skakati iz balkona na balkon je dejaje, ki je dobro prilagojeno mačkam, psom in podobnemu, da ga izvajajo; če ste pripravljeni, skočimo gor v nebesa in obiščemo regije Bežje resničnosti.”

Iz Khorasana v Anatolijo

Iz Khorasana so popotniki potovali v Bagdad, kamor je sugerirano, da je prispel leta 1217 in ostal tam približno en mesec, [6] kjer ga je sprejel velik sufi shaykh Shahabuddin al-Suhrawardi od Suhrawardi tariqa V Bagdadu je Hazrat Bahauddin odklonil kalifovo darilo v denarju, s tem ko je citiral, da je bil denar nepravično pridobljen in je odlonil, da ga obišče, čeprav je sprejel vabilo, da pridiga v njegovi pristonosti v kongregacijski mošeji. Med petkovo mašo je Hazrat Bahauddin ošteval kalifa za njegov koruptiven način življenja in ga opozoril na njegov ovirajoč konec v prihajajoči mongolski invaziji.

Preden je družina zapustila Bagdad so prejeli novic o zasedbi Balkha, kjer je mongolska vojska zajela in uničila starodavni center učenja.

Iz Bagdada je Mawlana šel v Sirijo s svojim očetom, kjer je obiskal Damask in Allepo preden se je odpravil na romanje v Meko. Družina je prispela v Aqshahr, blizu Erzincana (na zgornjih predelih Evrata) v severni Antoliji, med koncem leta 1217 in začetkom 1218 [7]. Tam je rečeno, da je Hazrat Bahauddin poučeval šriti leta na kolidžu (madrasah), ki ga je zanj igradila žena Fakhruddina Bahramshaha, lokalnega vladarja in velikega zavetnika učenja.

Laranda and Konya

Iz Aqshahra je procesija krenila v Larindo, ki se je nahajala v osrednji Anatolijski provinci Rum (Rimljanska dežela iz katere je izpeljano ime Rumi). Družina je ostala tam približno sedem let, med katerimi je Hazrat Bahauddin poučeval v madrashu pod zavetništvom Amir Muse, lokalnega guvernerja. Obdobje v Larandi je tudi bilo označeno z dvema srtima, poroko in dvema rojstvoma v družini. Hazrat Allaudin, starejši brat Mawlane Rumija in Mu’mine Khatun, njegova mati, sta oba umrla.

V starosti 17 let se ke Mawlana poročil z Gowher Khatun, hčerko Sharfuddin od Samarqanda in med tem časom je Mawlanova žena rodila dva sinova - Alauddina, ki je bil poimenovan po nedavno preminulem starejšem bratu in Sultana Walada, ki je bil poimenovan v čast njegovega starega očeta. Fanta sta se rodila približno leto narazen.

Med tem, ko je bil v Larandi je Hazrat Bahaudin prejel povabilo iz Seljugškega vladarja Alauddin Kayqubada, da poučuje v Konji, kjer se je njegova družina ustalila leta 1229, ko je bil Mawlana star 22 let.

Hazrat Bahauddin je po pričanju imel namen, da bi Mawlana Rumi, da bi postal mufti (pridigar) in ga je predstavil v njegovo kongregacijo in študentom in mu dal priložnost, da je pridigal. Hazraz Bauddin je poučeval v madrashu v Konyi do svoje smrti, čez dve leti, februarja 1231, ko je bil start približno 80. let.

Prepis iz Facebooka glede Rumijeve smrti

Mawlana Jalaludin Rumi je preminil 17. decembra 1273. Ta datum je poznan kot Sheb-i Arus, kar pomeni “Poročna noč”. Vsako leto se 17. december praznuje kot noč Rumijeve ponovne združitve z njegovim Ljubljenim.

vir: http://sufiwiki.com/Jalaluddin_Rumi

Kot gostujoča entiteta se mnogokrat pojavlja tudi pri mojem delu.