Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Ustvarjanje stresa, notranjih napetosti in življenje | Pasti duhovnosti

Ljudje srkamo, ne glede na vse. Če drugega ne, potem sončno energijo. Vsekakor pa se ne ustavi pri soncu. Ne, ljudje smo naravni srkalci.

Srkamo znanje, čustva staršev, navodila nadrejenih. Ne glede, da to ni tako očitno, saj se ne čuti, no vsaj pri večini ne, saj je pozornost ljudi dosti bolj na tem, kar je posrkano. A enkrat, ko to posrkamo, karkoli, potem je samo odvisno od našega fokusa.

Fokus je zelo intenzivna stvar, saj v njem gori potreba, da gre nazven. To seveda diktira um, tisti torej, ki pravi, jaz sem.

Pa da ne bo pomote, ta pravi jaz sem, ne Jaz sem, torej neka misel, ki je prevzela funkcijo našega pravega Jaza.

Ta, ki trdi za sebe, da je Jaz, je nekaj čisto drugega, kajti Jaz, pravi Jaz, nikoli ne zahteva, da se ga poimenuje tako ali drugače. To naredijo človeške misli, torej tiste, ki izvirajo iz jaza, torej uma.

Ljudje smo zelo zanimiva bitja. Najprej smo iskra življenja, ne ločena od stvarstva, potem Duša, potem um, pa čustva, pa misli, pa …
Zelo je pomembno od kod komuniciramo, saj se tako tudi izražamo.

Ni namreč težko reči, jaz govorim iz višjega jaza, medtem, ko se pa čuti čisto nekaj drugega.

Naša narava srkanja in fokusiranja, zahtevanja za sebe to, kar se dogaja, kjerkoli, je pravzaprav neverjetna. Naš um, si prisvaja izkušnje, čustva, besede ipd. in niti ni čudno, da mislimo, da smo mi njihov lastnih in da prihajajo iz nas.

Vsekakor, vendar pa od kod točno?

Tisti, ki zahteva, komunicira z določeno napetostjo, saj je njegova osebnost ustvarila potrebo, da se identificira s tem, kar si prisvaja in je med tem, kar je to kar si prisvaja in med tem, ki zahteva to, kot svoje, ustvarila določeno napetost.

Vse kar um poskra, si prisvaja in hvala bogu, da pozabljamo. Temu procesu pravimo odučevanje. Lahko pa bi mu tudi rekli proces od napenjanja, saj postane napetost med tem, kar je bilo v spominu, čustvih, mislih prej privezano na um oz. občutek jaz sem in to je ustvarilo določeno napestot.

Zanimivo je, da so Rishiji, Tibetanci in drugi duhovneži prepoznali, da je potrebno spustit napetost, ki drži Jaz in jaz skupaj, ki ju drži v medsebojni odvisnosti. Prepoznali so tudi ,da je pravzaprav Jaz, ki drža mali jaz v razmerju napetosti pravzaprav objekt.

No, ne v celoti, temveč le tisti, ki si prisvaja potrebo, da si prisvaja karkoli.

Modreci preteklosti, vključno s filozofi in še nekaterimi, ki izvirajo iz modernega veka, so prepoznali pomen in potrebo po od-učevanju.

Da, od-učevanje je zdravilo za notranje napetosti. Seveda vedno večje spominjanje na nekaj, siljenje v rutinsko opravljanje nalog, v razmišljanje kot si želijo drugi ipd. sili v notranje napetosti in stres in tega moderna družba ne vidi.

Bolj pomembna je storilnost, poslušnost in tak oso tudi vzgojeni otroci in vsi drugi. In seveda je narod navajen, da sledi ustvarjalcu napetosti, vodje držav, direktorji ipd., pa to s pridom izkoriščajo ne zavedajoč se, da s tem pravzaprav ustvarjajo invalide, ljudi, ki so po tem, ko končajo svojo delovno dobo tako deformirani, da se nekateri ali večina celo ne opomorejo v obdobju mirovanja, pokoju.

Vsekakor svet gre svojo pot, in vsekakor je potrebno ustvarjati, vendar ne za potrošništvo in velike količine, za dobiček, temveč za to, da se bo človek počutil dobro.

In ne govorim o čustvih in čustvenem počutju, ki ti daje občutek, da imaš prav ali ne prav, da si oboževan ali nisi oboževan, kajti to je ista notranja napetost, ki temelji na relaciji um, besede, dejanje, izkušnja.

Ne, govorim o nečem drugem. Govorim o notranji harmoničnosti, duha in telesa, kjer ni potreb ustvarjati notranjih napetosti. V trenutku, ko je um prisiljen ali potrebuje hrano, da bi z njo lahko opletal in razmišljal, pride do notranje napetosti.

Za kaj takšnega bi seveda bilo potrebno narediti spremembo, spremeniti vredote in delovanje, predvsem pa način ne-razmišljanja.

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer