Vir slike

Ljudje srkamo, ne glede na vse. Če drugega ne, potem sončno energijo. Vsekakor pa se ne ustavi pri soncu. Ne, ljudje smo naravni srkalci.

Srkamo znanje, čustva staršev, navodila nadrejenih. Ne glede, da to ni tako očitno, saj se ne čuti, no vsaj pri večini ne, saj je pozornost ljudi dosti bolj na tem, kar je posrkano. A enkrat, ko to posrkamo, karkoli, potem je samo odvisno od našega fokusa.

Fokus je zelo intenzivna stvar, saj v njem gori potreba, da gre nazven. To seveda diktira um, tisti torej, ki pravi, jaz sem.

Pa da ne bo pomote, ta pravi jaz sem, ne Jaz sem, torej neka misel, ki je prevzela funkcijo našega pravega Jaza.

Vir slike

Kaj je pravzaprav preobrazba? Vsak od nas jo dojema drugače, a ne glede na vse ima isti koren in vodi do istega. Do novega razumevanja, ki in odvisno od preteklega znanja ali izkušenj.

Kako ne, boste rekli, saj pa to kar smo se naučili, to je del nas, kako lahko izgubimo del nas, ki je del nas? Težava pri preobrazbi oz. velika priložnost prave preobrazbe je v tem, da se razkroji tisto, kar nas je prej definiralo.

Mnogo ljudi misli, da če se naučiš novo stvar, da boš razumel več, kar je na neki način res. Težava pri tej zgodbi pa je sledeča. Tisto, kar je že naučeno in kar te vodi in vleče že od prej, tisto ostane not v umu, celicah, v telesu. In da bi lahko v popolnosti živeli svojo »preobrazbo« je potrebno to pozabiti.

O tem kako pozabljati nas uči življenje, hoditi je namreč le potrebno po njem. Pa ne samo to, kajti s hojo samo, se stvari ne brusijo. Kar pa je potrebno, pa se je aktivno vplesti v življenje samo in dovoliti, da se stvari, ki nas bremenijo iz preteklosti zapustijo.

Vir slike

Ljudje, ki hodijo za močjo, kaj hitro odkrijejo, da je moč varljiva. Slepilo namreč, ki ga projicira na svet in na to kar se znotraj njega dogaja je lahko prav uničujoče, tako za posameznika, kot za vse nas. In če nismo pri tem pazljivi, nas življenje kaj hitro brcne v drugo stran. No, vsaj pri duhovnosti je tako, daj ne želi, da se preveč umažemo, preveč popacamo in da preveč skrenemo iz svoje poit.

Je že res, da to včasih lahko traja tudi več življenj, pač v skladu s tem kako močno smo zagozdeni v neki smeri, a potem močan udarec kaj hitro spremeni naš tok, da začnemo videti s pravimi očmi.

A vedno temu ni tako, moramo narediti še toliko in toliko napak, da bomo lažje videli, se lažje dotikali tistih delov sebe, ki ob napakah najbolj trpijo. Vse z namenom, da bi lažje prepoznali, ker ko prepoznamo, bo pot, da se odmaknemo od skušnjave dosti lažje dostopna.

Vsakokrat, ko podležemo skušnjavi in se potem izkaže, da stvar še vedno ni prav, smo bližje k cilju, kajti nekaj v nas ustvarja močnejši in močnejši odpor, vse dokler…

Odpor je čudovita stvaar. V fizičnem svetu namreč vidimo, kaj povzroča od- oz. upor. Stvar se tako dolgo brusi in pili, dokler, če ni prava ali primerna, ne razpade. Za pravo stvar zase že poskrbimo, da je trajna, razen če smatramo, da je to, kar smo dobili oz. kar se brusi nekaj, kar je potrošniško, namenjeno propadu.

Stvari, ki so namenjene propadu bodo tako ali tako itak enkrat propadle. Vse kar je stalno je naša duša in če se preveč ukvarjamo s stvarmi, ki so namenjen propadu, potrošimo za vzdrževanje le-tega preveč energije, ki bi ob usmeritvi drugam prinesla boljše rezultate.

Vir slike

Vsi imamo radi visoko energija, a ne? A kaj se pravzaprav dogaja, ko je energija visoka, pa se nas sprašuje zelo malo, kajti važno je, da je visoka.

Pa ste že kdaj pomislili, da je vsaka energija nosilec nekih informacij, veste e=mc2? No fizika drži tudi tukaj. To, da je energija, še ne pomeni, da je čista. Je sicer res, da je v Einsteinovi enačbi vpletena masa, a ne pozabite, da se energija čuti, ker ima tudi nekaj mase.

Z fizičnimi čutit je namreč nemogoče čutiti nekaj, kar nima mase. Takšne ali drugačne. In ko človek napreduje, ko se mu razvijajo drugi čuti, čuti, ki niso samo fizični, začne dojemati še druge nivoje energije.

Starodavni Kitajci so prepoznali, da je energija lahko, močna, sladka; ali pa tesna in ujeta in ima še veliko drugih lastnosti in čim bolj globoko jo greš prepoznavat, bolj se ti te razkrivajo.