Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Energetska kontaminacija (4) | Nauk o mejah

Vedno, ko nismo potrpežljivi, vedno hočemo nekaj izsiliti. Ta kar izsiljujemo je naš izraz, da nas opazijo, kako dobri smo, kako se svetimo, kako lepi smo ipd. A ob tem pozabljamo, da je drugim čisto vseeno na duhovni ravni, saj smo se sem prišli učit.

Učimo se lahko na več načinov. Eden od njih je iz knjig. To je kako se družba uči o tem, kako določati in postavit meje, predvsem pa kdaj. Tega se seveda tudi učijo starši, pa učitelji, pa delavci in direktorji.

A intelekturlno učenje ni vse, obstajajo še mnoge druge vrste učenja in če jih spregledamo ali zavračamo ostajamo pač nevedni. To, da smo nevedni pa še ne pomeni, da ko se premaknemo na novi nivo zaznavanja, da za nas ne veljajo pravila, ki držijo tam.

Ta drugi način učenja je duhovno učenje, a ne učenje, ki ustvarja v umu nove in nove vzorce, temveč o učenju, ki prihaja iz duhovnega sveta in ga prenaša duša, ne um.

Umsko znanje je tisto, ki ustvarja vedno nove in nove zanke v umu, ki ustvarjajo nove in nove energetske zanke ne samo v umu, temveč tudi v telesu. Z umskim znanjem ni čisto nič narobe, dokler je podkrepljeno s prisotnostjo duše, duha, a če je umsko znanje striktno samo umsko, torek nekaj otipljivega, zaznavnega v umu, v fizičnem svetu, skozi njega pa ne teče energija duše, duha, potem je človek zagozden.

Raven iz katere podaja informacije iz svojega uma, so tudi iz umskega nivoja in to je nekaj, kar ljudem, ki želijo prestopiti ali pa raziskujejo svojo novo raven obstoja, ravno ne služi.

Ljudje obstajamo na mnogih ravneh obstoja, tudi umskega razumevanja in vsak od nas dojema to kar prihaja do njega, na svoj lasten način. Če stvari, ki so nam povedane ali skomunicirane, prihajajo kot višja resnica, kot nekaj, kar nam pomaga razumeti našo situacije, potem nam bodo pomagale in razsvetlile naš um tam, kjer je to pomembno, če ne pa ne.

Dojemanje višjih resnic je še kako zelo pomembno, a lahko jih dojamemo samo takrat, kot je za nas čas, da jih sprejmemo.

Zanimivo je, da je ravno čas tisti, ki nam definira meje, saj jih opazimo lahko le takrat, ko se nekaj premika, odmika, prihaja, sili in vse to je stanje dogajanja. Če se torej ne premikamo, če ne komuniciramo z drugimi ali sami s sabo, nam bo kar dobro.

Vedno, ko začnemo umovati, v sebi ali z drugimi, se namreč nekaj pokrene, neki tok, ki ga je moč zaznati. Zgodi se neki premik, nekaj stopi stran, nekaj se zgosti ipd. In ravno takrat zaznamo mejo.

Vemo sicer ne kaj je, a tam je. Tam je neka sprememba, ki nam bodisi dovoli, da gremo še naprej ali pa nekaj, kar se upira. Sploh ni važno kaj je, važno je le, da jo zaznamo.

Zelo malo krat namreč pomislimo, da so te zgostitve, sprostitve, napetosti ipd. pravzaprav meje, ki jih prestopamo, ki se osvobodijo, ki se še bolj izrazijo, postanejo še bolj otipljive ipd., a so. Kolikokrat smo že poizkusili na silo sprostiti neko zgostitev, nek krč, nek ekscem? Ali pa doseči čustveno sprostitev?

Svoje meje in meje drugih prestopamo nenehno, večino krat nezavedno, a bolj, ko človek hodi po poti razvoja subtilnih nivojev in prepoznave mej, bolj dobi priložnost, da neha sam sebe siliti v nekaj za kar še ni čas ali pa si tega ne želi, prav tako pa tudi druge. Delo na sebi torej je pomembno!

Človek je bolj težko prijazen, ko čuti v sebi napetost, saj se nemalokrat ukvarja z njo. Pravtako je bolj težko uslužen, če čuti, da je znotraj njega krč, da mora narediti to in to. Enako pa je tudi z dobrohotnostjo, kjer ga krči in notranje napetosti, nekatere celo nezaznavne, silijo, da se v življenju bolj zanima za sebe, kot za druge.

A namen življenja je prepoznati to, kar ga drži ujetega in včasih je zelo težko, saj imamo na pladnju servirano rešitev, pa ne moremo posegniti za njo zaradi neke notranje potrebe.

Poti za razvoj notranjih kvalitet je nedvomno mnogo, je pa vsekakor zelo primerna za ta čas pot razvoja prijaznosti, dobrohotnosti, uslužnosti, ponižnosti in potrpežljivosti. V to smer kaže tudi duhovna pot, kajti človek, ki je začel hoditi po duhovni poti, je začel prej ali pozneje kazati eno ali več teh lastnosti.

Nihče se ni rodil popoln, pa tudi umrl ni popoln, ne glede na to, kar nas učijo, kako naj dojemamo svet. Kar pa so vsi ti ljudje počeli, ki so se približali k popolnosti, pa je bilo to, da so začeli nesebično deliti to, kar so prepoznali tekom življenja. In tega, za njih, ni bilo malo.

Prepoznava je tista, ki nam omogoči, da postajamo boljši in mnogo ljudi se ukvarja z duhovnostjo, da bi postali boljši, boljši ljudje.

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer