Dobrodošli na Tomaževi strani

Namen te strani je opis Tomaževega dela.

Na njej najdete vse kar je povezano z njegovim delom, gibanjem, seminarji, delavnicami. zdravljenjem, spreminjanjem resničnosti...

Splošni pogoji

Z registracijo na stran potrjujem, da se prijavljam tudi na splošne novice, s prijavo na e-novice pa še na regionalne novice in dogodke, ki jih izberem v padajočem meniju.

Prijavite se

Novice - prijavite se!

Naročam se na e-novice, ki se dotikajo dogodkov v vaši regiji in na splošne novice
Izberite regijo, kjer živite:
Prijavljam se in strinjam s pogoji

Duhovno poneumljanje – Gaslighting | Duhovne zlorabe

Ne vem, če se gre čisto za Duhovno poneumljanje. Vsak človek ima namreč svojo psiho, svoj um in svoj intelekt. A stvari niso vedno najbolj jasne. Še posebej  postanejo zabrisane, ko se spustimo na nivo čutenja in subtilnega sveta. Takrat lahko postanejo čisto zabrisane ali pa ne.

Ko pride do Duhovnega preplavljanja smo namreč ljudje zelo drugačni drug od drugega. Vsak se namreč spopada na svoj lasten način. Eni smo pač dovolj močni, da naš fokus ostane znotraj nas, drugi spet ne. To pride predvsem do izraza, ko nismo prepričani, kaj pravzaprav želimo izraziti.

Če smo prepričani v svojo resnico, nas namreč ne more iz nje premakniti nič, prav nič. Če pa dvomimo v to o čem govorimo, pišemo ali kar želimo izraziti naslednji trenutek, pa nas preplavljanje Duhovnega polja, ki veje iz oz. od druge osebe, lahko čisto posrka.

Še posebej je to očitno, če nismo dovolj absorbirani v svoji resnici in tem, kar naša resnica želi izraziti skozi nas. Resnica je namreč zelo dvolična stvar, ki se v primeru, da ni v popolnosti osredotočena sama v sebi, izraža na mnoge načine. Kar se pa predvsem lahko zgodi, pa je to, da nas zelo hitro lahko odnese na njen obronek, kjer začnemo skrati delčke resnice drugega.

V srkanju resnice drugega ni težave, če je tudi naša pot podobna njegovi, vendar pa nastane težava, če se naša pot ne sklada z njegovo/njeno. Takrat lahko kaj hitro postanemo drug človek, saj začnemo naše potovanje po svoji resničnosti kaj hitro prilagajati njegovi, kaj hitro pa se začne naša notranja pot, ki nas vodi do naše lastne resnice, zelo hitro uklanjati.

Ko se to začne dogajati, tak človek kaj hitro začuti znotraj sebe, da nekaj ni v redu, kot bi moralo biti. Začne dobivati namige svojega lastnega telesa, psihe, čustev, stvari pa se začnejo tudi odražati na področju fizičnega telesa in resničnosti, ki jo živi.

Preplavljajo ga čudni občutki, ki so mu nedomači in še hujša čustva, njegov svet se obrne v neko čudno smer, pa tudi telesna fiziologija se začne spreminjati. Dvomi, ki ga preletavajo samo zrcalijo rušenje njegove resničnosti, v kateri je bil prej trdno zasidran, čustva, ki gredo skozi njega, so tam, da poizkušajo prečistiti napačne predstave o tem, kam plove in predvsem, zakaj.

Um, ki se mu začne megliti in postaja zelo neodziven, drugačen, mu kaže, da je zabredel na področje, kjer je megla in ga kliče k temu, da se mora premakniti iz megle. Duhovna megla mu povzroča nemalo preglavic in če se ne premakne na področje Duhovnega sonca, svojega lastnega Jaza, bo njegovo življenje dokaj zamegljeno.

Njegovo Duhovno potovanje je zabredlo in če se nekaj ne zgodi, premakne, bo utonil v svoji lastni megli, kamor se je premaknil sam. Noben ga ni peljal tja, sam je izbral pot kljub temu, da so ga vodili drugi.

Njegovo Duhovno potovanje je na brežinah, zelo plitvo, negibno, nič se ne dogaja. Vsaj zdi se tako, a ravno trenutek, v katerem se nahaja, mu daje priložnost, da odreflektira to, kar se mu dogaja in da sprejme odločitev, kam in kako naprej.

Možnosti v njegovem življenju je več, vendar pa je vsekakor ena od boljših odločitev ta, da se ne preda in da strumno zaplava nazaj na sredino reke, ki ga pelje k njegovi lastni resnici in raziskuje še naprej, plove k svojemu lastnemu Jazu.

Vsak namreč, ki potuje po svoji resnici in želi priti do nje, je videti še več, kot je je sploh znano, je včasih zabredel, vsakemu, ki se je kdaj koli podal na lastno potovanje se je to že zgodilo, brez izjeme. To je del potovanje k sebi, k svoji lastni biti.

Pred njim je izbira, kako in kaj. Na potovanju lahko obupa, se mu odpove. Lahko pa zabrede še globlje v naravo svoje lastne biti in poizkuša najti rešitev iz te godlje, v kateri se je znašel.

Katero koli pot bo že izbral, ga bo življenje nekaj naučilo in tega se zaveda, vsekakor pa je ena pravih poti ta, da se poda nazaj na svoje izvorno potovanje, katerega vsekakor del je tudi potovanje po megli. Materialni svet nam kaže, da se bo tudi megla prej ali pozneje dvignila, četudi bomo samo stali na mestu, vendar pa je včasih še kar zabavno se premikati in poizkušati najti pot iz megle, torej kamorkoli.

Je že res, da ko gremo iz megle, ko nimamo lastnih luči, ki so se med procesom prevzemanja vrednost in resničnosti drugega bolj ali manj ugasnile, da se kam zaletimo, koga poškodujemo. Vendar pa, kar je zanimivo je to, da bolj smo previdni po hoji po megli, bolj ustrežljivi, v podporo drugim, prijazni, da se bo prej ali pozneje našel nekdo ali nekaj, kar nam bo pripeljalo luč v naša življenja.

Takrat je pomembno, da začnemo ceniti to, kar imamo, kajti ravno pot po megli nas nauči, kako pomembno je imeti luč in z njo svetiti, kajti če je nimamo oz. se je ne držimo, se bomo spet znašli v godlji. Človek šele v takšnih situacijah spozna, da je on lahko ta luč vedno, da je lahko vedno ta luč s katero si lahko sveti na svoji poti, predvsem pa to, da je prav ta luč, ki sveti skozi njega prava luč, kateri lahko zaupa, katero naj sledi, vse ostale luči pa so samo tam, da jih opazuje in občuduje.

Proces Duhovnega poneumljanja torej ni nekaj slabega, je le nek del potovanja, ki ga mora opraviti vsak sam. To je edina pot, da človek vidi in prepozna, da je to, kar je znotraj njega, najbolj pomembno zanj in da lučka, ki gori v njem, da je to lučka, ki bo svetila na njegovo pot, vedno. Le zaupati ji mora.

Tomaž Flegar, Ponedeljek-Petek 9h-17h Grič 32, 1000 Ljubljana-Brdo * GSM: 041 890 078 * tomaz.flegar@gmail.comtomaz.flegar@gmail.com
Onewer