Meditacija ima toliko nivojev, kot jih ima pravzaprav bitje. Obstaja samo eno bitje in vsi mi smo del tega in v meditaciji vsak od nas raziskuje svoj aspekt tega bijta. Dovoljujemo, da se nas dotika to eno bitje, nas s svojo prisotnostjo boža in nas hrani.
Pri tem se ne gre za fizično hrano, temveč za hrano, ki nas hrani na tako veliko drugih nivojev. Daje nam notranje upanje, sprostitev, srečo. In bolj smo povezani s sabo, s svojo resnično naravo, bolj dobivamo to, kar bi naj dobili.
In um? Um je pri tem mnogokrat v napoto, saj ni kultiviran, da bi na pravilen način odreagiral na tom, kar se pojavlja, pojavlja pa se to, kar pride iz komunikacije med nami, našo individualno dušo in med vesoljno dušo, med tem višjim aspektom nas.
Bolj se seveda vemo prepustiti toku, ki struja skozi nas, bolj na bo ta vodil, kaj je seveda tudi cilj življenja.
Cilj meditacije je seveda večslojen in za vsakega drugačen, vsaj na začetku. Nekateri v njej iščejo pobeg, drugi spet globljo izkušnjo, pri pristnem stiku s tem večjim bitjem, na katerega se naslavljamo v meditaciji, tudi prej ali pozneje dobimo uvid.
To večje vitea o katerem se pri meditaciji pravzaprav gre, ni nič drugega kot stvarnik sam. Nekateri komunicirajo z njim preko misli, drugi občutkov, čustev, nekateri pa preprosto so in komunicirajo s tem kar je.
Komuniciranje z mislimi, čustvi, občutki, prepuščanje le tem postane čez nekaj časa ovira, saj nas ekstaza, ki se zgodi v meditaciji kaj hitro odnese v nek sanjski svet. Cilj meditacije je tudi biti zavesten vsega kar nas obdaja, saj lahko stvari zavestno izpustimo le, če smo jih zavestni. Druge poti ni.
Nivoji zavedanja so zelo različni, potekajo na različnih nivojih in ravneh, hkrati pa jih vsak od nas dojema malček drugače. In v trenutku, ko jih dojamemo, jih je dobro izpustiti, ker je ravno to smisle nenavezanosti.
Človek, ki je navezan je namreč vedno ujetnik samega sebe. Njegove predstave, kako nekaj izgleda in kam ga pelje, so velika omejitev, ker si ne dovoli izkušati drugačnega sveta.
Drugačna perspektiva in pogled na svet nam vsekakor lahko vse obrne na glavo, še posebej, če se močno oklepamo svoje perspektive. A ravno to je namen, da nas življenje uči o življenju.
