Vse v življenje je bodisi sproščeno, bodisi zakrčeno. Seveda obstajajo tudi mnoga področja življenja, ko je življenje sproščeno, ta področja so popolnoma sproščena in nam dovolijo, da imamo prečudovito kvaliteto življenja. A ob vsakdanji naglici, je zelo težko dobiti trenutek v svojem dnevnem ritmu, ki je popolnoma sproščen in nam povzroči čudovitost tega, kar smo.

Vsi imamo možnost, da smo takšni in drugačni, vsi imamo možnost, da smo srečni. A sreča ni odvisna samo od stanja čustev. V modernem življenju jo mnogokrat povezujemo z materialnimi dobrinami, številom dni dopusta, potovanj. A pri sreči se gre predvsem za sproščenost, tako v čustvih, kot v mislih, v telesu in naši duhovnosti.

Človek, ki je srečen v čustvih, v telesu pa čuti bolečine, ga bodo le-te vedno bolj vlekle na stran nesreče, kajti onemogočale mu bodo da počne nekatere stvari, se ukvarja z nekaterimi aktivnostmi, podobno človek, ki misli da je srečen, a njegova so čustva žalostna ali pa čuti globok občutek nesreče…

Naš materialni svet je pogojen, da se naša pozornost nenehno posveča tistemu, ki nam prinaša največ težav, kljub temu, da je druga stran čustveno na vrhu. In iz tega razloga je zelo dobro, da si človek najde nek način, ki mu pomaga pozornost osredotočati na pozitivne stvari v življenju.

Ta stvar nekaj časa deluje, a če ne preide do neke korenite spremembe, bo osredotočenost začela počasi popuščati. In tukaj vstopi življenje. Le to nas začne bombardirati s situacijami, ki od na želijo spremembo,

Pred nas se postavljajo ljudje, ki nas obsuvajo z mnogimi predlogi, razne delavnice in predavanja se kar pojavljajo od nikoder. Ali pa se srečujemo mimoidoče, znance in prijatelje, ki nam s svojim vzgledom nenehno kažejo, da se da drugače in je čudenje, ki se ob pogledu na njih tisto, ki začne netiti znotraj nas iskro spremembe. Včasih postane celo tako zelo očitno, da smo enostavno prisiljeni delati stvari na drugačen način, kot smo jih vajeni. In takrat je dobro, da prisluhnemo in preprosto sledimo.