Vir slike

Preberite več: Pismo varuhinji človekovih pravic | 2020 | Pobude

Vir slike

Spoštovani,

prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, s katerim izražate svoje nestrinjanje s tem, da so stroški nakupa nalepke za prepoved odlaganja reklamnih sporočil v poštni nabiralnik (predalčnik), na strani tistega, ki ne želi prejemati reklamne pošte.

Zakon o poštnih storitvah (ZPSto-2) v 45. členu določa, da lahko uporabnik poštnih storitev prepove dostavljanje nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v svoj predalčnik, tako da nanj nalepi nalepko, ki jo izda agencija (Agencija za pošto in elektronske komunikacije, APEK o.a.). V tretjem odstavku istega člena zakon določa izjeme za pošiljke (časopisi, revije, uradna glasila občin, vabila ustanov, politična propagandna sporočila med volilno kampanjo, nenaslovljene pošiljke z informativno, izobraževalno ali humanitarno vsebino), ki se kljub nalepki lahko dostavijo v predalčnik. Vendar pa te izjeme ne veljajo, če so v takšne uredniško oblikovane vsebine vložene tudi reklame.

Vir slike

Spoštovani,

Na vas se obračam sedaj kot sem se pred tremi tedni z istim vprašanjem, iniciativo in seveda z največjo ponižnostjo še enkrat, vendar sedaj to počnem z malo več »profesionalizma« v katerem je malček več upanja, da bom vendarle dobil odgovor s strani tako pomembne inštitucije koz je vaša.  Zanima me namreč zakaj ima gospodarstvo v naši družbi pravico pred človekom, ki je vendarle prvinska celica in katere interese bi moral zastopati inštitut varuha človekovih pravic pred gospodarstvom, razen v primeru če je to nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi kot sledi iz 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Za kaj se namreč gre…